Leto 2020 v petih alinejah

Lani takle čas sem nadgradila svojo Kuraproksico, zobno ščetko, ki mi je leta dajala bleščeč, čeprav  večno krivozobni nasmeh. Ta je v stilu domino efekta, kot sem si tudi zamislila, pridno sprožal nasmehe vse okrog mene. To je sreča, sem vedno rekla, in v novoletnem voščilu izpeto svetovala: »Umivaj si zobe, tako se boš raje …

Izgubljena v vesolju ali Clumsy with style

Vsak vrabec že čivka, kakšen dober magnet sem za avtoimune bolezni. Pomagam jim tudi jaz, tem vrabcem, da se beseda o tem, mojem rojstvu pod to srečno zvezdo, raznese v deveto vas. In da sem v tem življenju počasnejša od polža, ampak bolj ponosna od pava, ker se spopadam s to rečjo, tko no … …

Karantena? Nič lažjega!

April je. Jaz pa doživljam Déjà vu. Že tretjo pomlad zapored bivam v samoizolaciji z občasnimi pobegi na osamljena čemaževa polja, kjer lahko srečam le medveda, ki se je odločil razstrupiti telo po dolgem zimskem spancu (če beseda “zima” sploh še obstaja v slovarju). Letos jo, to samoizolacijo, za razliko od preteklih dveh, živim bolj globalno. …

Ko bom velika, SEM.

Kar malo me strese, ko pomislim, da je moja najstarejša nečakinja stara prav toliko, kot sem bila jaz, ko me je čofnilo življenje, ko sem vstopila v dobo poglabljanja vase in začela izkoriščat še zadnja leta formiranja možganov, da bodo le-ti ready-steady-go za prave odrasle spopade s svetom. Enkrat takrat po tridesetem. Še bolj me …

Čas je, da vržem babi jopčko ven iz omare.

Super nakup je bil tistih nekaj let nazaj, ko sem tavala med razprodajnimi policami in dobila umazano roza jopčko z mini gumbki za še enkrat nižjo ceno. Moj sospalec jo je takoj ozmerjal z grdo babi jopo. Nanosila sem se je toliko, da je od pranja njena roza še bolj moderno obledela, šla je na …