Načrt potovanja: Tenerife

Razumem, zakaj so ljudem Kanarski otoki tako všeč in se vedno znova in znova vračajo tja. 

1. Relativno so blizu – relativno, ker so še vedno daleč (do tja je več kot 4,5 ure dolgega leta), a so po svoji značilni topli klimi mrzli in zimski Evropi najbližje.
2. Klima je skozi vse leto neverjetno prijazna in omogoča idealen pobeg hladnemu, meglenemu, oblačnemu vremenu tudi sredi najbolj depresivnih mesecev.
3. Sonca v dnevu je več in če ga zakrijejo oblaki, je to le za krajši čas, kakorkoli pa temperature ozračja in morja ostane skoraj nespremenjena! Kadarkoli se s temačnega severa premakneš na večno poletni jug.
4. S svojo turistično naravnanostjo in evropsko špansko mentaliteto je res dostopen tudi takšnim telebanom, kot sem jaz.

Otoki za telebane! Tako sem jih poimenovala … Kar je pravzaprav idealen prostor za dopust, kjer ni treba prav preveč tuhtati. Midva, midva sva na Tenerife sicer prišla z enim in edinim namenom:

svoje nožice iz debelih volnenih štumfk nastavit oceanskemu, že kar afriškemu soncu, in zavajbat s preprostostjo in nonšalantnostjo otoka.

Uspelo je! 

Te zanima najin načrt potovanja?

V resnici ga nisva imela. V glavnem je šlo za menjavo okolja, predvsem delovnega, zato se z načrti ni bilo treba posebej ukvarjati. Važno, da imava super stanovanje, jaz razgled na morje, dostop do plaže nama je bil sicer z bagerji in ostalo mehanizacijo onemogočen (velika škoda!), na koncu pa bi nama bilo okej, tudi če se prehranjujeva z makaroni iz bližnje Mercadone. 

Veliko pa je k najini domačnosti pri raziskovanju in občutku, da se z lahkoto znajdeva, pripomogel spisek dogodivščin in priporočil za “kam na dobro kosilo”, ki sva ga prejela od prijazne sorodstvene vezi.

Tako sem se odločila, da v svoje spletno vesolje zabeležim tudi najin popis potovanja, morda pa komu postavi dobre usmeritve! Pri organizaciji dnevnih načrtov nama je prav prišel Google Maps s svojimi predlogi restavracij, ocenami teh in mnenji gostov. Zanimivo, kako si vsi drugačna pričakovanja postavimo in kaj je za nekoga »vrhunsko in vredno«, za drugega pa nekaj »neprijazno in agresivno«.

Nekaj med potovalnim dnevnikom in potovalnim načrtom

Nastanjena sva bila v malem mestecu Las Caletillas. Ugotovila sva, da sva imela res dobro izhodišče za vsakodnevne izlete po celotnem otoku in le dve minuti od avtoceste. Ljudje so naju opozarjali, naj vzameva nastanitev na jugu, ker je več sonca, a sva bila tu povsem zadovoljna – spet ni deževalo kot bi na severu, vremensko je bilo ravno prav čudovito.

Pa še ne preveč turističnega občutka nisva imela. Praktično sva bila med lokalci, kar vedno raje izbereva.

Severni del otoka

Je bolj mračen, oblačen, deževen. Ocean bučen, valovit, nevaren. Klima prijazna, mokra, nič hladna.

1. Najprej skozi zeleno hribovito pokrajino …

Playa de Almaciga, Playa de Benijo 

Veš, tisti občutek, ko te pokrajina s svojo surovostjo spomni na Islandijo, malo dežuje, vetrovno je, plaža je črna, ocean mračen. Ko pa stopiš iz avta, te pa ne zebe? Čeprav si v kratkih rokavih in krilu (priporočam vseeno še pulover). Nekateri na plaži stopicljajo v vodo, če ne bi bil ocean tako razburkan, bi bilo najbrž kopalcev še več.

Rocke de las Bodegas

Skala, kreacija vulkana, morja, planeta Zemlje. Seveda naju za rokav pocukajo naši južni bratje, če bi jim naredila eno fotko.

Restaurante de la Ola

Kjut! Prvi tapasi so naju navdušili, glavni chef prijazen in zgovoren. tudi glede tega, da so kanarski prebivalci pravzaprav bili odgovorni za osvajanje Amerike in da je Los Angeles pravzaprav njihova dediščina. Pretiravam, seveda. Ampak tudi on je malo, no.

Hrana? Vrhunska. Za prvo spoznavanje z okusi Tenerifa je bilo nadvse fantastično. Priporočam, vendar gre res za enega slabše dostopnih delov otoka. 

2. Do mesteca Garachico in okrog otoka

Charco de la Laya

Naravni bazen za kopanje, v najinem primeru je bil zaprt. Lokacija je res vredna ogleda že zaradi čudovitega razgleda na čeri, možnosti  opazovanja zaletavanja in kreacij oceana. 

Spustiva se do opozorilne table, kjer je nakazano, kaj naj morebitni kopalec-junak stori, če gre kljub razburkanemu oceanu (in zapori, ki jo lokalne oblasti vzpostavijo v primeru slabega vremena) v naravni bazen. Kaj lahko stori? Odplava naj na bolj odprto morje, kjer ga bo iz vode lahko potegnil reševalni helikopter.

Če sva še mislila, da je larifari, kmalu vidiva moč valov, ki te lahko v hipu potegne ven iz bazena. Tokrat k sreči ni bilo nobenega pogumneža, sva pa kmalu videla reševalni helikopter, ki je očitno naredil svoj rutinski obhod nad bazeni, če bi slučajno le kdo rabil pomoč.

Icod de los Vinos

To ikonično mestece je gotovo na listi ogledov marsikoga, midva pa sva se po pol ure dviganja in spuščanja po klancih s 13 stopinjskim naklonom le odločila, da greva naprej. Najin hetchback z mašino 1.0 ni ravno zadovoljno godel, midva pa tudi ne.

Icod de los Vinos naj bi slovelo po svoji malvaziji, botaničnem vrtu z zbirko metuljev in najstarejšemu zmajevemu drevesu na otoku Tenerife. 

Garachico: Piscinas Naturales de El Caletón

Še eni naravni bazeni – malo bolj turistično oblegani, brez junakov v vodi.  Vredno ogleda. Čas za kosilo?

Restaurante Candelaria La Cocinera

Spet gobice za predjed, spet drugačne, spet enostavne le na olju, soli in s petršiljem. Rdeče vino, vino tinto, paše k vsakemu mojemu kosilu.

Ker imava še dovolj časa pred sabo, se odločiva, da narediva krog nazaj po južni strani. Mimo znamenite kanarske vasice …

Vasica Masca

Zavita cesta naju z razgledi spet navdušuje. To sva midva, počasi po ovinkih in za vsakim ovinkom v pričakovanju razgleda. Navduši naju. Tam, kjer se zgosti promet in kjer se začenjajo drenjati avtobusi, veva, da se približujeva vasici Masca. Res je na čudoviti poziciji, svetujejo sprehod skozi njo vse do plaže, ki se skriva med gigantskimi klifi (Los Gigantes).

Midva se le peljeva mimo – še ena stvar, ki ne sodi na najin potovalni bucket list. Kjer je vključena hoja, tam Darja s svojimi palicami sabotira. Za moje palice so miradorji (razgledišča) dovolj. Vedno bolj se nama lušta koktejla na toplem in sončnem jugu. Bližava se mu …

Koktejl na plaži juga

3. Popotovanje do naravnih bazenov za kopanje

Piscina natural de Jover

Slikovit roadtrip do destinacije, deževalo je. Spektakularno! Morje je butalo kar čez zidove na cesti. Zanima me, kako je poleti.

Peljeva se mimo mesteca Bajamar do Punta del Hidalgo, kjer se odpirajo novi osupljivi razgledi. Obrneva se nazaj, ustavila bi se pri Guachinche “El Borgoñón” de Sandra.

Najin izbrani guachinche je bil na žalost zaprt. Guachinche-ji so sicer kanarske osmice – odprte le takrat, ko imajo kmetje pridelek).

Puerto de la Cruz – priporočilo restavracije

Meson el Monasterio 

Parkirišče pred gostilnico (po kateri se na vrtu sprehajajo pavi – nisem jih videla, ker sva bila na balkonu) ima prostora za več avtobusov, kar pomeni, da je tole kar oblegana reč.

Sama naročim ribje krokete in neke tenerifske ribice kot glavno jed (spominjajo na sardelice, a pripravljene so še malo bolj crunchy) in kanarski krompir, priporočajo res dober stejk, ki ga pa M. ni dobil.

Severovzhodni del otoka

1. Playa de las Teresitas

Ta plaža slovi kot najlepša na otoku Tenerife. Značilna je po svoji mehki zlati barvi peska, ki ga je nanosilo iz – Sahare. Kanarske otoke večkrat na leto doleti tako imenovana “Calima”. Calima je vremenski pojav, ko vetrovi iz Sahare prineso toplejši in bolj prašen zrak. S peskom (škorpijoni in rdečimi mravljami) vred. 

Tasca El asunto los Perras 

V tej taverni starejši par pripravlja hrano, ki pride na mizo v obliki tapasov oziroma krožnikov, ki si jih razdeliva oba. Super je naročiti več “predjedi” v obliki manjših porcij, da čim več sprobaš. Naročila sva njihove paprike, polnjene gobice in golaž z jagenjčkom. Prijazen angleško negovoreči gospod razume, da bi za začetek en aguardente, ki ga nama nalije s svojimi tresočimi rokami.

Ali pa … Los Pichitos 

Tu imajo najboljšo paello. Res ne varčujejo z morskimi dobrotamii in nasploh dobrimi začimbami. Odlična je! Priporočava.

2. Playa de la Nea

Luštna plaža za oddih na vzhodni strani otoka, super za nedeljski počitek.

Južni del otoka

Je sončen, poleten, turističen. Pust in betonski. Velikih rezortov in bazenov na strehah. Tudi heliportov.

1. Do prvega naravnega bazena za kopanje … 

Priscinas naturales Los abrigos

Če je ocean prehladen, so naravni bazeni idealni za namočit rit. Razpršeni so po celotni obali otoka in je res vredno obiskat vsaj enega.

Playa de Montana Amarilla

Znamenita plaža, ki jo je naredilo morje. Vredno ogleda in izkušnje!

Koktejl v Westhaven bay … Na plaži je sicer barček: Mana Nuri Chiringuito, ga tudi priporočajo.

2. Na vetrovno opazovanje surferjev

Playa de Las Americas 

Ena najbolj popularnih plaž za surferje.

Guachinche el Cordero 

Zanimiva, ker sediš med plantažami bananovcev … Končno super stejk! Sva se pa načakala, notri pa ogromni prostori, polni ljudi. Moj iberico je bil tukaj nekaj najboljšega, kar sem lahko izbrala. Iberico je pujsek, ki ga pitajo samo z žirom.

3. Pa pojdiva pogledat še tiste znamenite klife!

Playa los Gigantes 

Na juguzahodu sva zadnjič preskočila obisk plaže, nad katero se dvigajo mogočni klifi, ki se naprej razprostirajo skoraj do severa. Parkirava v marini in za vogalom slučajno prideva do plaže. V vodo naju ne mika, čeprav je plaža polna kopalcev. 

Las Goteras 

Restavracija, polna domačinov in turistov. Kar nekaj časa sva čakala, da sva le dobila mizo. Ogroomne porcije, nizke cene, tipična kanarska hrana.

Vulkan El Teide

Tukaj bom ekstra kratka, ker že tako čisto predolgo traja tole moje potopisovanje.

Nasveti: 

• izberi najlepši dan brez oblaka, da se bo kaj videlo
• Kupi karte online na njihovi spletni strani – ne vem, kako je v visoki turistični sezoni, morda je treba par dni prej kupiti.
• Gondola te odpelje 3555 m visoko – gor je mraz, vetrovno (nujno topla oblačila)  in manj kisika v zraku, tako da slabo počutje ni izključeno – počasi, nič hitet.

Priročno, če čakaš na letalo …

Priročno mesto pri letališču zadnji dan, ko se ti ne da prav veliko več odkrivat.

El Médano

Gledat kajtarje in surferje. Najprej greš na brunch v …

Cafetaria Manfred’s soul cafe

Tipičen hipsterski kafič z avokadom in jajčki Benedict, s tipično plato tapasov in Pan Con Tomate (popečen kruh s paradižnikom). Zraven dobiš kavo po izbiri in pomarančni sok.

Potem se greš sprehodit še ob obali do mestne plaže, kjer zaviješ še v kak lokalček na soncu. Preden odletiš …

Zaključek?

Otok Tenerife je res turistično naravnan, a dobiš občutek pristnosti. Preseneti te bližnji shopping center v Santa Cruz-u. Ogromen je in klavstrofobično deluje – tu šele spoznaš, kaj pomeni, da na tem malem (sicer največjem od Kanarcev) otoku res živi milijon ljudi. Pa prištej še milijon turistov, ki verjetno vsakoletno obišče otok.

A se ne čudim. Tako prijetne klime še nisem sredi zime še nisem spoznala. Hitro kje na kakšni drugi destinaciji postane prevroče, ponoči pa premraz. Tu pa je konstantna temperatura in tudi ponoči te ne zazebe. Enako je s temperaturo oceana.

Moja MS se tukaj obnaša res prijazno do mene. Miruje, uživa, verjetno bere časopis s trači, na nosu ima sončna očala, okoli vratu pa rutko, da je ne prepiha. Res jo vidim živeti tukaj.

Ne vem, če se bova kdaj vrnila, tako navdušena nisva bila, a vseeno … Ko pride naslednja zima, ko bova tuhtala kam in kako, bodo Kanarski otoki gotovo v oziru. Ne vem pa, če se ne bova raje odločila za najin tretji otok …