In kave pozno zvečer!
Lumbalna punkcija je invaziven postopek, načeloma neboleč, rutinski. Gre za odvzem likvorja, brezbarvne tekočine, ki potuje po naši hrbtenjači in obliva naše možgane. Uporablja se pri diagnosticiranju raznih nekul nevroloških stanj kot so meningitis, encefalitis, multipla skleroza. Vir: internet.
Lumbalna punkcija je smotan postopek. Zlezeš na bolniško posteljo, se namontiraš v mačjo klobko, nasršiš svoja ledvena vretenca čim bolj navzven, da zdravnik na pravo mesto vdane strašljivo punkcijsko iglo, s katero se prebije do kanalčka, v katerem se nahaja možganov sok. Vir: jaz ali Izgubljena v vesolju ali Darja.
Kot ambiciozna poročevalka s kraja zločina, sem takoj pričela z oglašanjem. V ponedeljek se mi je zgodilo, da sem že drugič v življenju sodelovala pri kraji te možganske tekočine. Tokrat je bila kraja bolj prebrisana in bolj vešča, zato se mi je celotna paranoična drama, skozi katero sem se vrtela cel vikend zavedanja, kaj me čaka takoj ob pol osmih zjutraj, naenkrat zdela pretirana. In ah, brezvezna. Ob upoštevanju zelo slabe izkušnje izpred trinajstih let, ko mi je bilo kot mozoljki pomembno, da grem septembra na maturantski izlet v Španijo brez glavobola, je logično, da sem zdaj stisnila tisti zametek repa v še bolj nično točko v moji trtici, kot je to sploh mogoče.
Vseeno so celotne okoliščine danes malo drugačne. Verjamem, da se je v teh letih igla izpopolnila, nenazadnje je verjetno dobila neke pametne gumbe, da ve kako se zarotirat, če ji slučajno kaj pride naproti. Medicinska sestra me je tokrat držala za roko. Takoj po posegu sem dobila liter fiziološke raztopine v žilo. Zraven mene je bil ves čas moj na celem svetu najljubši tip. Jedla sva piškote s čokoladnimi kapljicami. Svetovani so mi bili Red Bull, Coca Cola in kava. Ter dva do tri litre vode dnevno. Potem sem začela pisati o dogajanju v meni po urah, po dnevih, za kar pa se mi zdi briljantna ideja, da podelim s svetom! Ali pa ne. Nenazadnje se vse to bere točno tako zanimivo, kot bi prebolevala prehlad … Po fazah napišem povzetek celotedenskega postpunkcijskega prebolevanja, tako bo bolje.
Faza 1: strogo ležeča
Samo do stranišča lahko oddrsaš, sicer pa čakaš na dobro voljo dobre vile, ki ti bo prinesla kofein in smokije. Moja dobra vila je bradate narave, zato včasih skuha kavo in pozabi, da jo mora s kuhalne plošče v skodelici prinesti tudi do mizice. V Fazi 1 si zelo siten pacient, brundajoč, če je kaj preglasno, a hvaležen, da je pravljični svet do tebe tako korekten, da ti sitnobe ne zameri in ti ponudi toplo dlan, ki deluje kot uspavanka (čri čri).
Ležati moraš v posebno ravni horizontali. V položaju vampirja, ko gre ta spat v svojo krsto. V obliki ležečkota iz betona. Dovoljeno ti je lebdenje pametne mobilne mašince nad nosom, dovoljeno ti je, da brezglavo klikaš na vse mogoče traparije, ki ti pridejo pod blazinico kazalca.
Boli te točka desno od sredine v zatilju, lopatice zadaj in prsni koš. Ne znaš si popolnoma razložiti, zakaj.
Faza 2: ležeča
Še vedno te vse boli. Ugotoviš, da največ od prisilne drže ležanja, totalno nečloveška poza je. Tvoja paranoična pretekla jazovka je poskrbela, da boš lahko do konca življenja zobala težko pogoltljiv prezdrav konopljin kruh. V vsakem primeru si superženska, pomisliš, saj si dokončno uspela zorganizirat petkovo srečanje. Kar bliska se ti od ponosa. In bolečine.
Poskrbiš za svoj bolniški karton, prvič v življenju! To bi se osupljivo bralo, če bi imela 25 let delovne dobe.
Vstaneš, po stanovanju ležeče predmete prelagaš na njihova prava mesta. Ustvarjaš navidezen red, da se počutiš malo bolj koristnega in približno vitalnega. To traja pet minut.
Faza 3: ležeča z občasnimi podvigi v vertikalo
Od dimelj navzdol te oblije čuden občutek ohromljenosti. Ali odrevenelosti. Podoben občutek poznaš, ko pride do vročih soparnih dni, ko te kuha povišana telesna temperature, ko se te dotakne zagon. No, kakorkoli je zelo strašljivo, sprašuješ se, če je to tista komplikacija, ki se pri redkih pojavi kasneje po punkciji. Zaspiš s cirkuškim brcanjem desne noge.
Faza 4: stoječa in mokra
Stuširaš se.
Faza 5: stoječe-ležeča
Ko vstaneš, doživljaš zanimive posebne efekte bivanja. Zamašena ušesa, piskajoči kanalčki v ušesih, glavobol, glavobol, drugačen glavobol, potenje, slabost, tresavica. Po tresavici si okej. Spet lahko pregledaš internet, ko vstaneš, ti glava reče, da ne. Kava jo malo zmede, lekadol niti približno.
Faza 6: zobobolna
Če imaš predispozicijo razštelanih zob in če še nisi obiskal zobozdravnika od zadnjega dežurnega obiska, ker je pač vmes padla nepričakovana lumbalna punkcija, si zdaj ravno dovolj sproščen, da se oglasi zobovje: “Bam!, tukaj smo, zobje, gnijemo.”
Faza 7: nikakor sedeča
Čudovito se počutiš? Ne, to je lažen občutek. Podaljšaš bolniško, odpoveš udeležbo na dogodku, ki si ga zorganizirala. Nahraniš sebe s sendvičem iz bele žemljice z rezino sira in rezino prešane šunke, nahraniš mačke s paštetko iz najbolj poceni vrečke. Skupaj uživate v junku.
Faza 8: z vzgibom obsesivno kompulzivne motnje
S čistilom prešpricaš vse nedostojne površine, počutiš se malenkost bolj junaško, preden spet obležiš. Preden spet pregledaš cel internet in preden spet zmagaš v igricah s Simonovim mačkom. YouTube že zdavnaj znaš na pamet. Stranski učinek sitnobe z mini živčnim zlomom se ponovno pojavi.
Faza 9: wanna be družabna
Preživiš družinsko praznovanje rojstnega dne, vmes se potiho umakneš, saj cviljenje otrok pride do živega tudi najbolj zdravim. En teden štetja minut in gledanja v strop je dovolj, odločiš se, da greš v ponedeljek v službo na vse ali nič.
Pod črto: z jamranjem je trpljenje bolj znosno
Neprijeten poseg, neprijetne posledice, a vendar se kot take ne pojavijo pri vsakem, ne bo tako nujno hudo pri tebi, ki tole zdaj bereš z izbuljenimi prestrašenimi očmi in guglaš za vsemi možnimi informacijami, ki jih najdeš pod tem iskalnim kljućem (zdaj uporabljam svoj nenasršen in blag pomirjujoč glas). Zapis sem dokončala in objavila predvsem z namenom, da se zaveš, da vsi ti morebitni postpunkcijski učinki (s sitnobo vred!), niso nič posebnega, niso nič, kar ne bi z dnevi izzvenelo, niso nič zastrašujočega in čudnega. Zgodba je povsem osebna, najbrž potencirano spisana pod vplivom dejavnikov, ki ne zmorejo nuditi prav relevantnega temelja. Zagotovo pa v tem tednu postaneš nadvse ozaveščena oseba, podkovana z rumenimi, poljudnimi, znanstvenimi dejstvi vseh aktualnih spletk.
Samo še to povem: glavobol, ki ga tako epsko opevam, ni običajni vsakdanji ne-da-se-mi-delat glavobol. Gre za glavobol v smislu ekonom lonca, ki začne piskat, ko je pod pokrovom preveč pritiska. Ki začne piskat, ko se iz ležečkota spremeniš v sedečkota … In te fizikalne fore.
Ohhhh, Darja zdaj šele vem kako ti je bilo! Mi je prav žal, da ti v tistem času nisem večkrat kaj pisala! Si pa itak super woman! Tole je pa najljubši del: Moja dobra vila je bradate narave, zato včasih skuha kavo in pozabi, da jo mora s kuhalne plošče v skodelici prinesti tudi do mizice.
Sabina, nič bat, saj mi ne bi kaj veliko pomagalo – itak bi samo odjamrala nazaj, počutila bi se pa za en isti d*** :))
Bradata dobra vila se je čudovito izkazala! <3
Pozdravljena
Uf ko tole berem… Skratka sem 5 dni po posegu lumbalne punkcije. Ko da bi sama pisala tale članek. Me je pa opogumil stavek, ko si napisala da tudi glavobol mine. Seveda.. Vendar sem jaz po vsej tej bolečini že mojemu dragemu rekla, kaj če sploh nikoli ne bo minilo..
Upam da bo kmalu bolje.
Hvala za tale zapis
Vse dobro
Neva
Neva, pozdravljena! Zdaj si verjetno že vsa polna energije, punkcije pa pozabljena? 🙂 Se opravičujem, ker tako pozno pišem in da sem v decembru totalno spregledala moj blog in tvoj komentar … Upam, da tudi tisto, kar so ugotovili z lumbalno punkcijo, preguraš oziroma še bolje – da so odpravili sume na kakrnokoli hudo diagnozo!
Vse lepo ti želim, Darja
Hvala za ta zapis.. Sama sem tretji dan po punkciji in se pocutim grozno. Upam, da bom kmalu boljse.. Odlocila sem se da se bom nalivala s tekočino in kofeinom, mogoče pridem prej k sebi 😊😊😊
Martina! Ko vmes misliš, da ne bo nikoli bolje, se spomni na ta zapis. Če kdaj še to doživim, ga bom tudi jaz še prebrala 😀 – sem preživela, tudi ti boš! Upam, da kmalu 🙂 . LP, Darja
Hvala za ta zapis 😊
Brala sem ga dan po punkciji iz radovednosti, kako pri nekaterih poteka ta čas.. takrat še nisem imela glavobola.. dan za tem pa se je bolečini v hrbtu pridružil tudi on, ki se je vse bolj stopnjeval… in me zapustil 16 dan po pukciji.. če ne bi brala tega zapisa, bi bila prepričana, da je nekaj šlo narobe.
Ko po vsem tem preberem ta zapis pa ugotovim, da je bilo moje postpunkcijsko obdobje povsem običajno 😄😅 predvsem začinjeno z jamranjem 😅
Draga Jasna, hvala za komentar. To me le še spodbuja k pisanju naprej. Žal mi je samo, da nisem prej odpisala, preprosto sem pozabila 🙂 Upam ,da si zdaj ok! Drži se 🙂
Hvala ti za to.Po vseh tegobah z kontraindikacijo po lumbalni punkciji mi je ta članek tako prav prišel in me dodobra nasmejal in vrnil energijo,tako,da iz srca ti hvala❤️
Z veseljem, Tatjana! Zapis je star že nekaj let, a me veseli, da je še vedno uporaben in pomaga razumeti! Vse dobro ti želim 🙂 LP,
Darja
Hvala za zapis.. .mi daje upanje, da bo minilo. Zal imam vse postpunkcijske tegobe in obcutek, da nikoli ne bo normalno…7. dan je za mano in ne morem vstati….noro, kako ne pričakuješ takih muk…hvala še enkrat za upanje
Draga Mina, prav v veselje mi je, da ta objava še vedno pomirja, ceprav je bila pisana par let nazaj. Isto sem mislila – stanje ne bo minilo. Pa je! Drži se 💪 .
Draga Darja,
hvala za tvoje besede, hvala za tvoj zapis….vceraj zvecer sem imela punkcijo, zaradi bolečin v vratu sem komaj kaj zatisnila oči.
Iz bolnišnice sem odšla v upanju, da odložim še en dan, pa bom kot nova. Zdaj pa berem, da to traja in traja…. poleg kave in kokakole, si si lajšala bolečine tudi s kakšno protibolečinsko tableto?
Mojca, pozdravljena! Spregledala sem komentar, za kar se opravičujem. Zdaj si najbrž že prebrodila hujše in se vrnila v utečene tirnice 🙂 tako da ti verjetno odgovor, da sem si pomagala tudi z Nalgesini, ne pomaga več 🙂 … Upam, da si dobro! Lep pozdrav, Darja
Hahaha 🤣 Tale zapis je pa bil zdej On point. Prišel sem z moje prve lumbalne punkcije neke 3 ure nazaj v 2024. Dobro sem se nasmejal temu tvojemu zapisu ob vseh piskajočih zvokih v glavi. Pridno se skoraj utapljam v kavi ki sem si jo začuda zmožen skuhat in postreči sam. Glava je na trenutke kot balon. Pa se samo poravnam v horizontalo z glavo bolj navzdol in vse postane malenkost bolj svetlo. Voda in kava sta moji najboljši prijateljici kot vedno. Potrebe po painkillerjih še zaenkrat ni čeprav se stoje komaj premikam ker boli na mestu punkcije in navzdol po levi nogi. Mam to 🤣 Dokler nimam 🤣 Hvala za napisano 😁🙏
Robert! Se opravičujem za pozen odggovor – nisem ravno dosledna s komentarji očitno. Me veselik da te je vsaj malo nasmejal zapis! Kakorkoli pa verjamem, da si že ven iz ta hudega 🙂 . Bodi lepo in upam, da zdravje služi!
Javljam se tudi jaz, ki sem prve, najhujše, dni po punkciji prebrodila ravno s pomočjo tega zapisa in komentarjev sotrpinov. Najlepša hvala! Sedaj sem en teden po punkciji, glavobol je končno minil, se mi pa še vedno občasno pojavljajo mravljinci. Zravnica mi je priporočila jemanje bcomplexa, da zopet okrepim živčke, zato močno upam, da bo tudi ta tegoba kmalu minila.
Poleg vsega zapisanega priporočam še tablete Caffetin, ki so meni močno olajšale glavobol.
Tamara, hvala za tvoj dodatek k prispevku! Ko sem 2018 pisala svojo izkušnjo, si nisem mislila, da bom olajšala tegobe (vsaj psihično) toliko ljudem! ♥️ Vse dobro …