Skip to content
Menu
Izgubljena v vesolju
  • Kdo sem?
  • To je MS
  • Zdravljenje
  • Moja zgodba
  • Navodila za življenje
  • Trenutni navdih
  • Potovanja in MS
Izgubljena v vesolju

Čarobna marsovska skodelica

Posted on May 5, 2015
Sobota je bila čudna. Ob tokratnem prihodu mojega najljubšega bitja sem bila ne-tako-vzhičena in sploh-ne-vznemirjena in po-polnoma-ne-zmetuljčkana in ne-kričeča in ne-cvileča in nič-filmsko-režiserska, kako da mu bom skočila v objem, se mu prisesala na jezik, uboge tanke lase, ki komaj sežejo do ramen, zavihtela čez ramena in ob tem desno nogo pokrčila tako kot to počnejo v holivudu pred propelerjem vojaškega letala. 
Če sem se že za karkoli morala sekirat (ker vedno se je treba za nekaj), sem se zaradi te svoje nenavadno nepremične vzvišene reakcije, ki bi lahko nakazovala na (a) Mojo čustveno apatijo?  (b) Navado? (c) Konkretno ohladitev? Ker to se tudi kar dogaja ljudem. Da ne govoim o samem tem obdobju, ki sem ga preživela tako zelo nedramatično napram tistemu sedem let nazaj ob najinem prvem daljšem “apart but in my heart” (grozljivo se bere takratni zapis, ki bi že kar konkretno freudovsko obdelavo rabil) … Preživela sem ga tako zelo bolj zrelo, tako zelo bolj doraslo, tako celo zadovoljujoče, tako … Skulirano! Ko to povem, seveda ne-krilato ne pomeni ne-veselo. 
Nedelja je bila super intenzivna in primerno obložena z dekami, kovtri, povštri in mački (kosmatimi in tudi tistimi, ki pridejo zaradi fantovščin in takih žurov). Bila je skrajno udobna, skrajno domača, kot da tega aprila sploh ne bi bilo. Ponedeljek je kljub napovedanemu stresu postal le priden, na izi lušten in še malo družaben. Danes pa … Se spet vrnem v prazno stanovanje. Tesnobno začutim nekaj osamljenosti, grenkobno pogledam prazen stol za ta večjo pisarniško mizo, v koš za umazano perilo odnesem še zadnje njegovo na tleh ležeče cotje. Potem pa povsem samodejno iz omare vzamem prav skodelico marsovske sorte in že en sam srk iz nje poživi misli, organizem je takoj bolj toplega odtenka, vid postane bistrejši … Ja, res je, da gre za kavo in splošno znan učinek le-te, ampak ta marsovski oranžnozeleni čupavec z zlobnimi zobmi zraven pritisne svoj poseben abrakadabra zaljubljeni štempelj, ki opomni, kako je fizična osamljenost precenjena in kako bo tudi maj prijazen in se bo še prehitro obrnil preko slabe Skype povezave ter vse druge sodobne e-golobje pošte.

Share this:

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook

Like this:

Like Loading...

Related

Leave a Reply Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Drobni tisk

Na tem blogu ne promoviram čisto nobenega zdravila. Vse, kar omenim, je moja lastna izkušnja, del moje osebne zgodbe, ki jo pišem vzporedno z diagnozo multiple skleroze.

FB

FB

Išči

Arhiv

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
©2025 Izgubljena v vesolju | Powered by SuperbThemes
%d