Zakaj še vedno laufaš na suho, ko pa si že tako ves popljuvan od dežja?

Se že nekaj časa spravljam šinfat čez smartphone … Omislila sem si enega prejšnji teden in tudi ta ni nič drugačen od ostalih – brihtnejši, da me živcira, in še bolj trmast, da bi si zaslužil eno srečanje z bližnjo steno sobe. Pa tako lep, da se take vrste letenju zvito izogne.
… A bom to prestavila na nikoli. Ker z današnjim dnem ostajam brez večerov, saj bom pridna kot mravljica, in brez dopoldnevov, saj bom drnjohala kot medved. Ali jeti iz Himalaje, ki ga prav zato še niso našli.
Tako strahotno je to dejstvo garanja od ponedeljka do sobote. Pa dejstvo, da v divjini nimam dovolj zmogljive mašince za te reči, in dejstvo, da bo treba zrihtat druge listke s TRR številko, če ne bom želela delat samo za državno blagajno.
Ampak normalni ljudje delajo vsak dan, ane? In če bom res tako mravljično pridna, bo tudi zmogljivejša mašinca kmalu obstala s kljukico na wishlistu, zadeva s TRR številko bo pa itak jasnejša, ko bom utegnila vtipkat (v svoj smartass smartphone) kontakt, ki bo povedal malo več o paktu med mano in državo. A-ane?
Ampak resno. Itak se na suhem ne boš posušil brez fena, dež te pa tudi nič kaj več ne bo namočil, če si že tako poln sod vode.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: