Če bo, bo kot stranski učinek prišla sladkorna. Ne zaradi samega strupa, ki ga te dni dobivam po cevčici v žilo, ampak zaradi absorbcije vsega sladkega, ki pomiri brbončice, in v veliki količini ne prav prijaznega za telo. Kot na primer pol škatlice ricola bombonov, liter in pol popitega ledenega čaja, čokoladnih roladic in krofov, vrečke leibniz mini piškotkov oblitih s čokolado, lajnice orbit čigumov … Na zadnji strani nekaterih embalaž sicer piše, da prekomerno uživanje povzroča odvajalne učinke, vendar se ni za bat, če sem v prvi vrsti že pred infuzijami pogoltala par tablet za zaščito želodčkovih sten. Rajt?
Okus v ustih je pač ogaben – kovinsko-grenkoben in če mimogrede na jezik vržeš zeliščni bombon, za trenutek začutiš štamperle jegra, kar je … Zanimivo. V teh dneh te fant polupčka predvsem, ker je firbčen, zakaj njegovo ženšče tako posesivno hlasta po sladkih dobrotah. Ko ugotovi, brez vprašaja prinese Nestea breskev namesto Sola breskev ledenega čaja – in ta je celo boljši. In ker tega drugega na polici niso imeli.
Ostali stranski učinki, na katere opozarja medisvet, so povečana nervoza (ne, ne, zdaj sem mirna, ker je potrjen moj sum in je bitchy in shitty mood kar takoj izzvenel), nespečnost (tudi ne, če se pred spanjem primerno razdivjam), rdeča lička (hkratno z občutkom mini vročice na ksihtu) in slabost (ta s pravilnimi sladkimi ukrepi nima šans, da bi mi šlo sploh na bruhico). Nekateri imajo s solu medrolom zelo slabe izkušnje (sem brala danes na netu), jaz ne. Tudi zdaj, po nekaj letih ponovnega ljubimkanja s to kemijo, čutim le prijetno naspidiranost, ki se sicer potem kar naenkrat pokaže kot nadležna izčrpanost, in ob kateri ljudem z veseljem malo poskačem po glavi. S petjem, če češ.
Sovražim trola buse v teh momentih – še bolj kot običajno (običajno je od takrat, ko so vožnjo podražili na evro dvajset, čeprav v nedeljo zvečer še vedno čakam po uro na ubog prevoz z železniške). In grdo gledam ljudi tam gor, ki se nemarno zaletavajo vate in saj vem, da ni nemarno, ker ne vejo, da imaš pod komolcem vgrajen živ kanalček z iglico, ki ob premiku takoj pošpika in je o nemarno le zame. Sovražim tudi potne kapljice na mojem nosu, ker šofer zahajca bus na temperaturo, ki je primerna za kratki rokav in ne za plašč, šal in rokavice. Aj hejč ju, šofer. Drugi prevozi se mi sicer prijazno ponujajo, a jih hrabro in (predvsem) racionalno zavračam. Sploh če imam od super nove moderne klinike pa do stanovanja direktno povezavo, ane.
To je to.
A podražal se je na 1,20?:o Js sem pa čudn gledla, kaj mi tulk odbija… Nesramneži!
Drži se!;)
Na 1.20, ja. Moja mesečna na srečo še ohranja študentskih 17 evrov, kar je res ugodnost, ampak z moneto pa ne mislit plačat … Nikoli več 😀 – je simobilov računček potem na koncu res prezajeten.
In … Hvala! 🙂