Vreme ne pogojuje razpoloženja.

Saj je ponedeljek, ane? Vstanem, izberem turkizno, poženem se v sonce in ne v plašču. Smejim se, potem se nagajivo smejim, na koncu pa že od napora vsega dneva, pohajanja, pogovorov in misli mišice smejalke skoraj ne zmorejo več. Ponedeljek je moj najljubši dan.
Lahkotnost ne pomeni, da je pisno izražanje nazaj doma. Da spontanost in načrtovanje lahko hodita vštric, čeprav se ob taki hoji tudi ljudje vedno zaletavamo drug v drugega pa pomeni, da le razmišljam v pozitivno smer. Spoznavam veliko. Tudi to, komu ljudje najbolj verjamejo, in to, kaj ni ravno primerno, da izrečeš v krogu sedmih ljudi, ki stojijo na poslovilnem cigaretu. Še to, da ni nujno, da je butast film brez sporočila za odnose med ljudmi, pa to, da v prihodnjem tednu enkrat obiščem Tisoč in en dar štacuno, da si končno izberem eno luštno prenosno posodo.
Pa vem, da ni ponedeljek. Moj tedenski kompas ga spet malo serje. Tudi v sredo je dan lahko čudovit. Sončno žarčenje je le dodaten element, ki počohlja čvek na klopci pred faksom.

Join the Conversation

2 Comments

Leave a comment

Leave a Reply to Izgubljena. Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: