Ne smem pozabit na knjižnico, ki (uboga reva) že cel mesec čaka, da vrnem knjigo in plačam zamudnino.
Všeč mi je nahrbtnik, ki sem ga sestrsko dobila pod smreko konec decembra. Ta vikend sem ga na rame zavihtela prvič in počutila sem se izredno udobno. Srednješolsko.
Superge jutri mi ne bodo drsele na ledu, ker meni nikoli ne drsi. Med dvanajsto in tretjo uro bom prepisovala manjkajoče zapiske (to obljubim) in za hip skočila okoli štacun, če me morda najde pulover bolj živahnega značaja. Vzamem ga, če se bo le strinjal s številko na mojem bančnem računu!
Mislim, da sem svojo bolestno romantičnost uspela pregnat. Ne z Gizelco-miš, ne z lejdiz najt.om, ampak s poštenim potopom med članke in poglavja učbenika. Res postajam čudna.
Na sliki: Gizelca-miš (tudi Phillip ali Jerry – ker sta v Mojčini enciklopediji ženskega spola). Mojčini lasje predstavljajo zemljo, dormeoodeja pa nebo. Gizelca-miš sicer domuje v Katjušini sobi.
Tudi jutri bom uživala v minus temperaturah. Ah! Hočem Jutri! Čeprav v grlu še vedno obstaja cmok – drugačen od tistega prejšnji teden in še večji, grozljivejši.
Pošlji mi malo svoje dobre volje in optimizma.
Je že na poti nefertit… 😀
Sem ravno donc ugotavljala, da tejle miški ime Gizelca prov fletn pristoji in ne bo ne Phillip in ne Jerry :)) Gizelca!
Ja! Gizelca aneda?? 😀 Ampak to ne tista zobna miška iz risanke, kjer je s Tinetom miškom delala lumparije… Ampak je Gizelca Gizelca. 😀
Ja, ona je Gizelca Gizelca 🙂
Naj te občutek “koristnosti” spremlja še dolgo, dooooolgooo! 🙂
ko zaspi-iš prav potihem, miške se prikradejooo. da tvoj zobek pod blazinoo za darilo menjajo-o.
moja najljubšejša risanka. gizelca + tine. uii.
storyteller – občutek koristnosti še traja.. Vprašanje do kdaj 😀 – HM!
k o l i b r i . ne boš verjela, ampak tale risanka je bila tudi ena mojih najljubših. Pa kaj je bil že tisti pelikan? Edvard? 😀 Ah! Simpatično. In ja, pesmice se čisto vse še spomnim! 😀