Poraz?

Sram me je bilo, ko sem oddala skoraj prazen list. V trenutku, ko bi podala svojo izpitno polo profesorici, sem si želela izpuhtet iz njenega vidnega prostora. Pa mi je padel na tla dežnik in sem ga morala pobrat, v tistem trenutku pa je že preverjala, če sem podpisana, kar je pomenilo, da sem se v njenem očesu že označila za tisto, ki sploh nikoli ne bo naredila izpita pri njej. Zelo nesramno od nje, da je dala veliko težji izpit kot v prvem roku (menda) in zelo nesramno od nje, da je dala (oz. daje) tako drugačne naloge, kot smo jih celo leto delali na vajah. V uri in pol sem imela ogromno časa za premišljevanje o tem, kaj bom naredila, če izpita ne opravim niti v tretjem roku. Spraševala sem se tudi, če je do svojih otrok prav tako pošastna, kot do nas in iskala profesorja, ki bi bil na lestvici profesorjev, s katerimi si nikoli ne bi želela imeti (hujšega) opravka, pred njo. Nisem ga našla, dognala pa sem, da do svojih otrok verjetno niti ni zverinska, so pa zato pod hudim pritiskom številk in formul (pardon – obrazcev!) že od drugega leta starosti (pravzaprav sva to s Tanjo ugotovili družno). Skratka – rešila sem… Natanko eno nalogo. Z ostalimi sem se borila ves preostali čas, a sem zelo očitno izgubila boj. Počutila sem se izredno neumno in “tako zelo ne spadam sem”. Zelena sem bila v obraz, ko sem capljala iz predavalnice… Ampak! Ko sem prišla ven in zagledala še nekaj meni podobno čutečih bitij, sem se počutila veliko lepše. Precej sebično od mene, vendar komu ni pri srcu topleje, ko uvidi, da ni edini lik v vsej tej (očitni) zaroti, ki je potegnil kratko… Zares me je obšel tisti občutek povezanosti, ki ga med seboj lahko začutijo le poraženci.

Poraženci?? Samo trenutni. Poletje – oh, kaj poletje! Življenje! – bom posvetila statistiki. Ljubčki moji… Pred vami je bodoča dr.dr.dr. statistike in prisežem, da bom v vsej svoji prihodnosti poenostavila vse statistične metode in olajšala delo prihodnjim rodovom. Ha, strašni strašnosti bom že pokazala zobke!

 

Join the Conversation

8 Comments

  1. Mirno se spopadaš s potencialnimi neuspehi, jaz bi se že jokala in kregala sama s sabo (in drugimi haha).

    No, sicer pa dokler ni ocena uradna in je le v tvoji glavi, ne govori prehitro, mogoče bo šlo skozi 😉

  2. A to je mirno spopadanje, da sem sredi izpita skoraj bruhnila v jok??? Sem se pač morala prisilit, da sem se zamotila s takimi mislimi:D.

    Ocena bo kar kmalu uradna – in to taka, kakršna je v mojih mislih:). Rešila sem namreč le eno nalogo:D.

    (pa ne tako hitro brat objave n.! – takoj, ko jo objavim je še polna napak in še nekaj minutk traja, da jo popravim:D – imam namreč tak stil, da moram najprej objavit, šele potem se spustim v popravke.. Mi je prav nerodno sedaj:))

  3. Nisem opazila napak – jaz sredi učenja klikam povsod in če najdem kaj zanimivega za prebrat, pač berem in se ne oziram na napake 🙂 Želela sem te samo potolažiti, da mogoče kljub eni rešeni nalogi ni hudega – mogoče so ostale rešene na pol, ampak dovolj. Pač … optimistični vložek 😛

  4. Ja, baje se moramo v življenju spopadati tudi s porazi, ampak verjemi, tudi meni to ni ušeč :(. In tisto glede povezanosti te tudi štekam. Valda, da je lažje, če več oseb nima pojma kot pa da samo ti, kot en lolek, nimaš blage :).

  5. N. – da me ne bi slučajno narobe razumela – sem ful vesela vsakega tvojega komentarja:D In te čisto razumem – ko se jaz učim, tudi samo gledam kje je kaj novega napisano 😀 Sem se samo spraševala, kaj si misliš (kot slovenistka:D) ob mojem navalu slovničnih napak:)).

    katja – pa saj si tudi jaz sedaj govorim, da je šlo le za en izpitek, ampak sem vseeno tako jezna nese, ker bom morala na zadnji rok (kar bo zame nenormalno napsihirano:))

    tanja – nikomur niso všeč porazi:D Ampak saj veš kako pravijo – kar nas ne ubije, nas okrepi:). To se sicer kdaj sliši prav banalno, ampak je pa ene vrste tolažba:).

  6. Uuuu sklepam, da si imela to statistiko (naj opozarjam, da sem blondinka, tako obstaja verjetnost da sem se zmotila).. Jaz prav ne razumem zakaj za hudiča jo prav na vse fakse turijo, ker nima prav nobene povezave z ničemer.. Sem sama 1 mesec dobesedno živela za statistiko (zjutraj vstala in se šla takoj učit, kratka kavica in potem do večera spet učenje).. Potem so nam dali pa še v drugem letniku še nadaljevanje te k**** statistike.. Groza!!! Tako, da če prav sklepam in je res statistika tista, ki ti dela probleme, potem se ne sekiraj. Nisi ne prva in ne zadnja, ki ni naredila statistike. To je pač en predmet,ki je namenjen selekcioniranju študentov.

    Držim pesti, da ti bo vsaj v tretje uspelo..

    P.S. Po vsej verjetnosti se vidimo na Rock Otočcu, tako da moraš na hitro objaviti kakšno tvojo slikco, da te bom lahko pocukala za rokav 🙂

  7. maychi – tvoja blondikavost(:D:D) te ni pustila na cedilu! 😀 Res je – šlo se je za statistiko in res je – šlo je tudi za prav fletno pasjo selekcijo… In šlo bo tudi v tretjem roku – in če ji ne bom kos, se lahko kar poslovim od faksa:/ (je obvezen pogoj namreč)

    P.S. – je na blogu že kar nekaj slikc, res pa je, da se ne razbere ravno točno kaj sem:D – kaj pa veš, mogoče po naključju skupaj zabredeva v blato pa bova že tam odkrile kdo sva:D Wi! Can’t wait!

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: