Not really proud.

Prav tako, mimogrede, so mi tekom učenja (ha, očitno se res poglobljeno učim:P) na mojo brihtno Pamet kapnila dejstva, na katera nisem prav ponosna, so pa del integracije, nadimenovane Vađajna.

In če se kar na surovo spravim k naštevanju… Torej… STVARI, NA KATERE NISEM PRAV POSEBEJ PONOSNA, SO:

  • moja neodločnost – moja težnja po tem, da moram obvezno do potankosti zanalizirat svoj odgovor – preden rečem, da je ta res čisto zadnji pa še potem ne vem, če sem se odločila prav. Današnji primer: “Greva na Šank rock?” – “ammm, a bi ti šel? ammm, ne vem. Ja, ker bi te rada videla, ampak ne, ker mi niso tako zelo všeč, razen tistih treh balad. V bistvu pa bi lahko šla, da se malo sprostim, ampak spet ne, ker bi bilo bolj brihtno, če bi ta čas namenila učenju… Ne vem. Ti povej.” O, ja. Zares verjamem, da bi se ob tem še takšen flegmatik spremenil v kolerika.
  • opravljivka – omg, omg, omg! S tem svojim žvečenjem drugih oseb včasih izpadem, kot da nimam lastnega življenja. Težko priznam, ampak zares me spravijo v dobro voljo razni sočni grižljajčki o moji “vrli” You Know Who, prav tako razne me razveselijo razne čenčice o osebah, o katerih pravzaprav ne slišim nekaj let, potem pa kar naenkrat izvem – BUM – šokantno novico. Seveda to nikakor niso kakšna škodljiva opravljanja, ki bi nekomu uničila življenje, ampak tisto malo, posebej za dušo narejeno, vlačenje po zobkih (umitih z novo akvafreš zobno krtačko) – vseeno stvar, ki bi jo rada pri sebi odpravila.
  • mcFood – če mi ne bodo zdravila požrla jeter, mi jih bo pa mcFood. MkČikn, mkPomfi, mkNagetzi, mkJabolčnapita… Posebna grožnja za moje notranje organe so študentski boni. “Tri bone za na McČopovo prosim!” in že grem hrustat tisti mcBon s takim užitkom, da ni res. Po vrhu vsega pa si, namesto čokolade, doma ocvrem natanko šest piščančjih medaljončkov s tremi pomfriji. Grozna sem, ampak se pa lepo zahvaljujem svoji superPresnovi.
  • abnormalna čustvenost – katere skoraj vedno žrtev postane moj najdražji in vsi Izgubljeni, ki se v virtualnem svetu izgubijo in pomotoma zaidejo na stran neke Vađajne. Tu morajo meni nič, tebi nič, poslušati jokcanje in cviljenje te iste Vađajne.
  • viharji, ki v času PMS.a še posebej močno butajo iz mene – in spet so žrtve vsi omenjeni v zgornji alineji, poleg tega pa še resnični ljudje, ki morajo z mano živeti pod isto streho. Današnji primer #2: draga starša sta se nadvse sprla, ker je enemu od njih bolj všeč, če so njuni vnuki zaprti v stanovanju, da je okrog hiše mir, drugi pa je trdil, da morajo biti otroci v lepem vremenu zunaj – pa čeprav uničijo ves zunanji inventar. Ko sem slišala ta pogovor, sem prihrumela med njiju, začela tulit, da ne mislim poslušat njunih prepirov, ker me bodo spravili v stanje živčne razvaline (hjap, kot da nisem že), za zaključek pa jima zaprla usta s tem, da ni pravilna ne ena, ne druga želja, ampak to, da bi najraje videla, da mulcev pri hiši (v njej ali v bližini) sploh ni. -> Tako se mi zasmilita moja starša, ki spoznata, da sta svojo hčer vzgojila v nečloveški stvor in tako se mi zasmilijo ubogi nedolžni mulčki, ki posredno občutijo razsežnosti moje trdosrčnosti.
  • South Park – ne rečem, na eni strani daje zadovoljitev moji najbolj perverzni in neumni strani možganov, zadovoljuje moje potrebe po domišljiji (kadar je meni primanjkuje), vendar na drugi strani – zadeva je preveč zasvojljiva.
  • moja že predolga pavza – nasplošno moje pavze skoraj niso Pavze, ampak so prav dolgotrajne prekinitve dela oz. učenja, kar sledi v gromozanske izgube tako cenjenega Časa (ki je omejena količina!).
  • kosmate noge – pravzaprav moja mržnja do britja nog in ostalih predelov nezaželjenih temnih dlačic. Če bi kdo utegnil poznati recept za uživanje pri depiliranju nog – le na dan z njim!

  • kolena – grda so, še posebej grdo pridejo do izraza pri trenerki, ki sva jo s Katjušo (tudi ona ima grda kolena:P) poimenovali “kolenčkasta trenerka”.

Verjetno obstaja še zajetna zaloga Stvari, na katere nisem prav posebej ponosna, ampak… Vseeno ne morete živeti brez mene.

You know you love me. Ha! 😛

Join the Conversation

12 Comments

  1. Grda kolena + bele noge = ubijalska kombinacija, ki jo posedujem tud sama 🙂

  2. Če izvzamem neodločnost in obsesijo s South parkom, se najdem v vsem napisanem – sploh pms, grda kolena (moja so tako neproporcionalno velika) in čustveni izbruhi … ah 🙂

  3. n – mi je všeč izraz “neproporcionalno velika kolena”:)) – no, moja niti nimajo napake pri proporcih, ampak so samo… ah, tu mač koščena ali kako naj rečem 😀 – špičasta so:D

  4. Saj veš kaj pravijo – bolj kot se zavedaš svojih napak, lažje jih odpraviš oz še bolje – lažje se naučiš živeti z njimi 🙂

  5. maychi – zelo lepa teorija:P – upam, da jo bom vzela za svojo (sploh o odpravi napak) – ampak kako za vraga naj odpravim grda kolena?? 😀 Aja, tukaj pride potem verjetno tisto, da se moram naučit živet z njimi…:/

  6. ignoriram
    prou zarad teh stvari, Darja, te imamo zelo radi, k res ga ni tazga človeka kt si ti and we lov ju for that

  7. Podpišem se pod točko 1 in vedno bolj ugotavljam (to mi do sedaj ni bilo v navadi), da tudi pod točki 4 in 5.

    PS: Si moram ogledat kolena v ogledalu 😛

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: