Ujeta. Med željo “Kako rada bi pisala!” in med pol-ležečim položajem, pri katerem prst drsi po malem ekranu zanimivih in manj zanimivih in sploh nezanimivih zbodljajev virtualne neresničnosti in navideznih predstav. Razpeta. Med tisočerimi opravki tega norega sveta; med obligacijami, ki bi naj jih sodobna tridesetletnica že morala imeti obkljukane; med osebnimi zahtevami, ki sem…

Lemtrada, cikel II – teden dni kasneje
Program krepitve moči ali predpriprave Zaključujem s tretjim tednom bolniškega obdobja. Svoje instagramske prijatelje, če jim je mar ali pa ne, sem prvi teden prijazno opozorila, da bom vsaj v naslednjih desetih dneh: ležala na kavču, gledala serije in veliko pekla. Če bom navdahnjena (če ne bom zapadla v apatijo), bom tudi pisala. Zagotovo pa…

Multipla skleroza in načrtovanje družine (1. del)
Zamisli si. Mozoljka si. Zaljubiš se, popoln par sta. Žarita, smejita se, raziskujeta, potujeta, skupaj sta, nič vama ne morejo. Nazdravljata modremu nebu, valjata se po travniku, s kolesi se vzpenjata na hrib. Sanjarita o skupnem življenju, o večnosti, ki je pred vama in samo vajina. Pocukrano za bruhat! In da slučajno kdo ne dobi…

Kaj se je zgodilo? Norveška.
Nič in zelo veliko. Nič na blogu, v samem vznemirljivem življenju tega malega bitja, ki stoji za blogom, pa veliko. Najprej sem se zablokirala, zamrznila. Rekla sem, da ne grem naprej, če ne spišem tega najinega slavnega, vrhunskega in pogumnega popotovanja na Sever. Z enim avtom, z enim šoferjem in z eno sovoznico, ki ima…

Poletje v mestu – je že šlo!
Nisem več na počitnicah. Godrnjala sem tako močno, da me je bilo že sram glasnega godrnjanja, zato sem samo še brezbrižno med dialogi omenjala, da ne grem plesat, ker ne morem, da ne grem na obisk, ker ne morem, da ne bom spila tistega mamljivega gintonica, ker ne morem (pasal pa bi!). Gotovo sem bila…

Tudi to je ljubezen.
Midva imava težave. Midva imava vedno težave. Težave … Midva sva ljubitelja težav. Midva se ne moreva rešiti težav. Midva vsemu svetu pokaževa težave. Midva rešujeva težave. In potem pridejo nove in nove. Težave, težave. In tako že dolgih dvanajst let … Zakaj vztrajava? Ker se imava rada, ker se spoštujeva, ker si zaupava, ker…

Svetovni dan multiple skleroze je
Danes sem se v jutro prebudila malo nervozno. V zavest mi je čofnila neka povsem običajna sprememba, ki se trenutno dogaja v najinih življenjih, o kateri bi se rada pogovorila z njim. Pokličem ga. Tako človeška težava, skoraj všeč mi je. Nekaj zoprnih opravil me čaka v dopoldnevu in če bi se dalo, bi jih…

Morje, čebelnjak in nova normalnost
Lemtrada: dva meseca nazaj Zagon bolezni: en mesec nazaj Morje me je pozdravilo. Ko rečem »morje«, mislim na topel zrak s soljo, ki se lima v lase, na mehko zeleno neosmojeno travo, ki pocrklja bosa in utrujena stopala, na pesek, ki zoprno prešpika zakrnele živčne končiče, na modrino! Vseh odtenkov neba in valov pod njim….

Nadležne male stvari – po zagonu
Ko ti noge ne delujejo prav, jih poskušaš nekako premikati z glavo. To gre do določene mere – vsaj v utvarah te glave. Noge ves čas kregaš, potem božaš, se jih dotikaš, jih obujaš, masiraš. Ko ti glava ne deluje prav … No, takrat pa doživljaš svojo najbolj scaryshit izkušnjo v življenju. Samo spal bi…

Zagon bolezni
Rada bi, da: Grem k frizerju. Grem normalno po nepreštetih stopetdesetih stopnicah gor v službo. Neham govorit strokovno nevrološčino, ker se še sama ustavljam pri določenih trikih, če jih sploh prav razlagam in razumem. Se spreobrnem nazaj v običajno jamrarijo – tisto o običajnem svetu, običajnih problemih, običajnih ljudeh. Grem k frizerju. Glede na to,…