Če v enem dnevu pojem vrečko cebionov, čeprav na embalaži piše, da je priporčljiv le en na dan (in en bombon vsebuje toliko vitaminov kot tri rdeče pomaranče)? Toliko, da je odgovor tak, da samodiscipline nimam. Želodčna kislina se je najbrž transformirala v cedevito, ampak danes se počutim povsem normalno. Celo uspela mi je prav…
Can he swing from a web? No he can’t, he’s a pig.
Pripravi se na vzklikanje v oklepajih – tudi, če slednjih ni. Pozorna bodi na odseke s pošteno mero ironičnega vložka. Prijazni otroci, moj nasvet (napotek!) ob razpletu situacije, ki kot posledico vašemu smrčku prinaša, da se razpotegne do tal, kjer začne kopati tunelčke med črvi in ostalim podzemnim življem: Epilog konflikta (ali konflikta, ki je…
Lestvica uporabnega zbirateljstva.
Samo tristopenjska bo, ker mi v navdihu opažanj zadnjih dveh dni, prihajajo pred oči le naslednji trije pojavi zbirateljskih konjičkov. Od najmanj k najbolj uporabnemu: (3) Za osebno zadovoljstvo in zapolnitev upokojenskega prostega časa. Zbiranje znamk ali bolj elitno rečeno filatelija. Starš je svojo ogromno zbirko naredil nekaj čez 30 let nazaj, v zadnjih mesecih pa…
Revolucija: cukrpadu
Opažam še eno manjšo evolucijsko spremembo – ponovno v svojem prehranjevalnem sistemu. Seveda sem še vedno eden bolj zvestih čokoladosnedov, vendar vse pogosteje se dogaja, da močno zmanjšujem dnevne odmerke čokoladnosti. Še huje – dnevni odmerki so pravzaprav postali tedenski odmerki in sploh nimam več problema s tem, če se namesto mojega zobovja, čokoladne tablice loti…
No Shit Sherlock!
Janja (nč bit jezna!), moja fejzbuk prijateljica pa moja blogerska kolegica žezelodolgočasa, je pred dnevi svetu sporočala, citiram oziroma kopipejstam: Moja definicija učenja do jutra še vedno velja do 23.30. Seveda bi se s tem simpatičnim opredeljevanjem simpatično poistovetila, če bi termin “učenje do jutra” (tudi “učenje celo noč”) v moji zakladnici raznoraznih izrazov sploh obstajal. Pa…
Potunkana v Čas ali Čas me bo pojedel.
Spoznala sem, da je za mojo vsakodnevno ponovoletno nesrečo kriva faksovna torba. Mja, na nek način sem se v zadnjih dneh preobrazila v dokaj tihega nezadovoljneža, ki nima prav vedrega pogleda na naslednjih nekaj tednov, faksovna torba pa je tista torba, ki ima tako velik želodec, da gredo lahko noter akta (ali moja usnjena dvajset…
Po silvestrskih kuš-kuševanjih…
Prvi januar je osupljivo spokojen dan. Malo mačkast zaradi prelitih opojnih tekočin pretekle noči v moj in tvoj organizem, malo izčrpan zaradi prehojenih kilometrov, narejenih v slabih sedmih urah, ko smo lezli naokrog riti v žep, malo prazen, ker čarobnost debelih, lenih in nemislečih dni izgine ali izginja, malo zmeden, ker je prišel tisti dan,…
(skoraj) Lažnjivo obljubljam:
Tokrat so nasveti nacentrirani na moj ego, ker pa stvar javno objavljam, dovolim krajo. Izposojo. Karkoli že. Pravzaprav mi bo v čast! Še vedno bom jedla ob enajst triinpetdeset zvečer in ob enih in petnajst minut zjutraj. Še bolj pridno kot letos in lani in predlani si bom umivala zobe, da se bom še lepše smejala kot letos…
Malo manj izgubljena.
Stvari so šle za astronavtski korak naprej (saj veš – lebdenje v luftu pa potem se počasi pa komaj dotakneš tal in spet odfrčiš na višino enega metra). Zrasla sem, čeprav meter kaže še vedno skromnih 164 in debela sem še bolj, ampak tudi tehtnica sika nekaj o tem, da je moja teža še kritično…
Relax People! (kričim)
Dragi Človek, se strinjam s tabo, da smo postali celo mravljišče, ki ga bo vsak čas pohodila ena ogromna mamutova šapa in nas zravnala z zemljo, še posebej se strinjam, da je nataliteta celotne zemeljske populacije podivjala in da to povzroča takšne pa drugačne strahove in nestrpnosti pa podnebne spremembe znajo tudi precej grozljivo voditi…