Je bliskalo in grmelo. Ne samo v mojih črevcih, kjer grmi vsak dan, ko je miza preobložena, ko je na mizi en kup nasičenih maščob in čistega glutena in pacljivega cukra in alkoholnih kozarcev, ko miza potem ponudi še, da se spravi v prtljažnik avtomobila, saj da je zložljiva, in tako oskrbi še neskromne dni…
Category: trenutne kozlarije
Pred prazniki …
Po petku trinajstem, ko bi morala dobiti nakazilo, še vedno nisem dobila celotnega zneska. Kričim nad šlamparijo računovodstva. Šlamparijo, ja!, ker moja smola tistega tedna je prešerno minila na soboto, ko sprevodnik ob gužvi na vlaku ni utegnil priti do mene pravi čas, tako da se je zgodil win-win, če sem že par dni prej…
Smrkljarna d.o.o., proizvodnja sluzi
Smrkljarna v meni deluje le poleti. Pozimi jo namreč znova pa znova prizadanejo naravne katastrofe kot so žlica medu vsako jutro, limonada vsako popoldne in čaj vsak večer. Pa zavarovan vrat z rutkami in šali pa obrambni mehanizem v obliki kape na ušesih. In topli škornji. Poleti je pa tako, da takoj, ko se pojavi…
Uh, da bi vsak dan lahko nabirala smrekove vršičke!
Preurbanizirana sem postala. Betonska stopala sem dobila! Taista stopala, ki so bila v mulčkastem in potem še v mulastem obdobju vajena vsakega razgibanega terena, in so se zdaj povsem asimilirala na ljubljanskem steriliziranem asfaltu, tupatam vseeno razritem zaradi mestnih korenin. Zato me vsak redek obisk gozda, gmajne!, posebej fascinira in navdahne in dotakne. “Kako…
Danes me je premlatil.
Mislim: “Danes” me je premlatil – danesdanes, današnji dan, danes kot 22. marec, danes, kjer mi v planerčku z rdečo utripa okence z “joga”, “dvign ankete v stanovanju”, “zalij zelene stvari” in “očesna ob pol enih” (večerna opravila so na ignoru op.i.). Zadnjič mi je nečak z že osmimi (ali pa devetimi, saj ne vem)…
Zakaj še vedno laufaš na suho, ko pa si že tako ves popljuvan od dežja?
Se že nekaj časa spravljam šinfat čez smartphone … Omislila sem si enega prejšnji teden in tudi ta ni nič drugačen od ostalih – brihtnejši, da me živcira, in še bolj trmast, da bi si zaslužil eno srečanje z bližnjo steno sobe. Pa tako lep, da se take vrste letenju zvito izogne. … A bom…
Še, še se razvajam, poneumljam in debelim.
V osamljenem petkovem večeru, s krofi in celo sezono Dexterja pred s cukrom namazanim nosom. Pa paše. No, ne paše tako zelo, kolikor pa drži, da tako mora bit. Ker kot bitch/jamrajoča družba nisem med zelo priljubljenimi sospalci/sokuhalci/sostanovalci in niti sama nisem kaj preveč zainteresirana za karkoli – en prijazen mail puščam v čakanju že…
minus plus minus plus minus plus minus je plus
Ko pogledaš aktualni del Grey’s Anatomy in zraven spiješ eno piksno piva … Te še mobajl, ki se je utopil v z vodo poplavljeni torbici, medtem pa so nekateri deli odpovedali, ne moti. In ne moti te več, da si brez keša in še naprej v dolžniški krizi. Ne moti te več, da je treba…
Pavza s plaščevsko problematiko
Zdaj imam pa kjut rdeč bundast plašček! V taki barvi, v kakršni se na moji mizi važi mali netbuk in kakršna je (bila) ploščica s tipkami za predvajanje glasbe na mojem mobiju, ki bi ga bilo z vsakim novim dnevom nahajanja v moji bližini že krvavo potrebno zamenjat. To pa so tudi vse podobnosti, ki…
Spis o plaščevski problematiki
Brezkrušni dan ali picajebilapaizpolnozrnatemoke, ostalo pa jogurti, ričet z okusom po ričetu, grenki oreščki, potem pa še znosno dolg sprehod po s soncem obsijanih in od zime popeštanih travnih bilkah. Odvečne papirje sem zmetala v reciklažo, torbe, ki se mi sicer valjajo na netorbastih mestih, sem pospravila na dva metra višjo nadmorsko višino, preoblekla sem…