Medtem ko se v hladilniku poslavlja še poslednja kisla smetana, se bašem z bobom in testeninsko solato. S kislo smetano, se ve. In razmišljam, kako naj vse te riževe rezance, sojine kuglce in mleko, lečo, ajdovo pa koruzno moko, bučna semena, javorjev sirup, svetlinovo olje, nepražene oreščke itd in itd nenadoma umestim v ta moj …
Continue reading “Ko sem olje postavila pred vrata, da bo ostalo hladno stiskano …”
“Veš, zdaj sem na dieti.” “Kakšni?” “Taki brez nasičenih maščob.” … In odgriznem del čevapa. Gre se pa v resnici zato, da sem v sklopu tacanja z miško po spletu zaradi diplomske kalvarije, prišla do Recovery MS programa, kjer vlada tako prepričanje, da če totalno spremeniš svoj življenjski slog, se bolezen zabremza ali celo izniči. …
Sem prepričana, da sem tak naslov v svoji zgodovini že uporabila, a je pač spet najprimernejši za tole fazo, ko sem z dolgočasnega vsakodnevno iztisnjenega pomarančnega soka prešaltala na smuti. Ali iztisnjeni pomarančni sok z limono, združen s speštanim kivijem ali/in banano. Za kaj takega včasih uporabim celo tri rekvizite, štiri! če štejem še nož. …
Jem, ko sem nesrečna. Jem, ko moram delat pozno v noč. Še bolj jem, če moram delat skoraj v jutro. Jem, ko sem sitna. Jem tudi, ko sem dobre volje. Jem, ko sem zgrožena nad tem, koliko jem! Jem, ko tehtnica pokaže kritično proti številki, ki je relativno kul, a me opomni, da če gre …
V ponedeljek, na prvi dan izziva, na prvi obrok izziva brezmesnosti in brezribjosti (ker izziv brezmesnosti sploh ne bi bil zajeban, konzervotunastemu odvisniku je pa potem stvar že malo bolj interesantna) sem se že pregrešila … S tuno. Ampak predvsem zato, ker tam v lokalu niso imeli provansalskega sendviča, samo sir+česen so imeli še in …
Continue reading “Po brezmesnem tednu še brezsirni teden, prosim!”
Pa sem globoko v solatoješčnem breznu. Kar je prav, kar je zdravo, kar je lahkotno in kar je tudi hudo nasitno! Zadnji teden ali dva je čuden dan, ko ne jem solate – s poudarkom, da je bil še leto nazaj čuden dan, ko sem solato jedla. Ne maram zelene klasike s kisom, oljem in …
Potem ko me je pri lopatici štihnilo zaradi nepravilnega sedenja, v času katerega sem že predvidevala, kaj se lahko zgodi, ampak nikakor ne v takem bolečinskem obsegu, da se zjutraj zbudim bolj kripljasto kot katerikoli devetdesetletnik v domu upokojencev, in da jokam, ko dvignem roko, da dosežem tisto mojo šalco za blagodejni zeliščni čaj, ki …
Takega čudodelstva knjižničnega ozračja pa nisem pričakovala. Logično mi je bilo, da potem, ko se z zapiski in knjigo transportiram ven iz tega za učenje nevzpodbudnega mehurčka, lahko konkretno uspem pri ugrizu v nikakor zabavno, neokusno, srhljivo nezanimivo in že samo po sebi odbijajoče učno gradivo, zaradi katerega sem se v preteklih več kot 365-ih …
Lulati na stranišču lokala, kjer nisem stranka, ampak le mimoidoča, ki jo je zaradi litra popite kokte mimogrede prijelo, je neprijetno. Ampak nujno. Danes je k sreči kelnar že zapiral, tako da mi ni bilo potrebno naročiti tiste vljudnostne zaharmoni, ki bi me zacahnala kot stranko lokala. Tako mi je odleglo (olajšanje na stranišču, ki …
Continue reading “Paradajz še vedno spada med vesoljčkasto zelenjavo.”
