Lahko so spet na delu hormonska neravnovesja.
Ali pa eden od nenapisanih stranskih učinkov famypire.
Pa mogoče tisto črno brezno, za katerega sicer vem in kao znam, kako se temu streže.
Gola sitnoba.
Napačna interpretacija napačnega tona glasu.
Ogroženost.
Preprosta znerviranost, ker se je preveč paprike streslo v ubogo malo omako.
Komunikacijski šum.
Ali pač nič od tega.
Saj čaj na koncu ničesar ne reši. Zlomim svoje že tako poškodovane živce, krpo vržem v tla, malo se butnem, potem obsedim, je konec, sem na dnu. Pa vstanem, pojem najbolj zanič testenine na svetu, ljubezen ni šla skozi želodec. Pospravim, skuham čaj. Pa če je spravni ali pa če ni, tako sem izčrpana, da mi je vseeno.
Nikomur nič ne sporočam, samo rada spet detajliziram dogodek.