At the end of the day – it’s all about h… WORK!

Enkrat sem želela nekaj romantičnega ali samotolažilnega napisat ob citiranju Hanka Moodyja, torej ob njegovi za sladkorno fasat “At the end of the day – it’s all about her” romeojulijabezenski izjavi, ampak zdej se pa po  nekaj uricah dela lahko le mrtvo zažličkam k enemu že spečemu truplu in na plesoče miganje nad puhastimi oblaki, a kako pravijo, lahko samo pozabim. 
In se veselim te nedelje, tega ponedeljka, torka in srede, ko se bodo celo mene prazniki dotaknili! S soncem nafilani in s čevapi in pivom obogateni. Pa z novim kosmatim črnuhom, ki je še vedno kosmat in črn, a nov zato, ker je po mesecu dni svojega mačjega življenja po človeških kriterijih preživela v družbi novih mačjih prijateljev, na katere je v začetku pihala in renčala, potem ko so jo pa ti nekaj dni zrelo ignorirali, je pa le utihnila. In se navadila mačje vrste sobivanja, se po mačje socializirala. Postala je bolj odrasla in modra, bolj neustrašna in manj debela, sicer drzna pri kraji pasjih briketov, bolj čohajoča in manj sitno mijavkajoča.

Danes ob koncu dneva končno ne bom deležna nobene tipkajoče travme! Niti zobne (oziroma jezične, če grem  v podrobnejši opis) – te mi je v četrtek odpravila davno izgubljena zobna čarovnica, ko mi je z zoprnim zobnim brusilnikom zbrusila počen zob, ki je s svojo ostro štrlino tako zarezal v jezik, da sem v sredo zvečer sprostila ušesa svojih cimrov, ko nisem mogla niti ust več odpret, da bi komentirala eno od verzij za reševanje sveta. Zdaj in jutri in pojutrišnjem vse štima. Po sredi se pa po tem hudem delu, ki sicer poteka v pižami, lahko tudi ob alkoholu, spet zažličkam – tokrat h kar dvema že spečima truploma!

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: