V knjižnico na kavo in še vedno so trije.

Da bi se lahko takole učila celo življenje!
Razlog, da se izpod kovtra dvignem pred deveto, ni le v sončnih žarkih, ki padajo ven na asfalt …
(v zadnjem času kar dosti padajo) 
Tudi to, da se poskušam držat pravila, da se s posteljo zlijem v eno še pred polnočjo ni v bližini glavnega razloga …

(poudarek na “poskušam” je že ogromno, ker če “poskušam”, potem sem vsaj tam do enih najkasneje že v deželi mojih izkrivljenih – pravljičnih in znanstvenofantastičnih – nezavednih procesov. Če ne grem na vsakoletno modno revijo v Hostel Celica podpirat mladega oblikovalskega naraščaja ali Eme, tokrat šele drugič v življenju obuta v kopita) 
Začela sem namreč s kompenziranjem pridnega in zabavnega,
(pridno ni zabavno!)
torej s tem, da zjutraj vseeno lahko odmislim ta kruti nori svet preko izmišljenih hbo in cw serij, potem pomijem posodo prejšnjega večera, nato pa se po enajsti peš sprehodim po tistem asfaltu, ki je polno samomorilskih sončnih žarkov, ki so – v obupu ali kaj – skočili iz sonca, do knjižnice. Kamor skočim bolj na kavo, kot pa na žvečenje izpitnih zapisov.
(Pri tej kavi delam študijo, katera boljše in katera slabše vpliva na mojo črevesno favno in floro. Boljše zaenkrat nobena, slabše pa latte-MLEKO. MLEKO!-macchiato, normalno pa mi ostaja zvest irish cappuccino. – a ker kapučin nima mleka? Japajade. V študijo bo potrebno vnesti nove spremenljivke kot so “katere sorte zajtrk sem imela tisti dan,” in “koliko sem  in bom tisti dan migala z ritjo”)
Luštno je, ker doživljam koristnost svojega organizma, a kaj, ko zadnji vikend pred izpitom ugotovim, da mi snovi ostane še za celo debelo skripto člankov in tri filme z njihovo kritično obdelavo, kar se tiče kaznovanja, odvisnosti, pri tretjem filmu niti naslova še ne vem, kaj šele, da bi poznala tematiko, v povezavi s teorijo. Nerealizirana je obstala tudi tista Ideja o enem intelektualnem popoldnevu, kjer bi s Tanjo skupno preučili celotno snov – vse od tega, zakaj se človek uresniči šele v družbi, pa do tega, kdo je patološki narcis in zakaj bi morali ukiniti zapore. Debate bi snemali, jih dali na youtube in z mednarodno slavo zaslužili dovolj, da si kupiva diplomo.
Jakovfak!

(vem, ta vzklik ni primeren, kaj šele smešen, a če citiram njegovo zadnjo izjavo v Imenu tedna:  Če se ne znate na svoj
račun hecat, pol boljše, da se tudi na drug ne.”
Jaz se na svoj račun znam fino hecat, ane.

Join the Conversation

2 Comments

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: