Spis o plaščevski problematiki

Brezkrušni dan ali picajebilapaizpolnozrnatemoke, ostalo pa jogurti, ričet z okusom po ričetu, grenki oreščki, potem pa še znosno dolg sprehod po s soncem obsijanih in od zime popeštanih travnih bilkah. Odvečne papirje sem zmetala v reciklažo, torbe, ki se mi sicer valjajo na netorbastih mestih, sem pospravila na dva metra višjo nadmorsko višino, preoblekla sem se v sveža domača oblačilca prijaznih materialov in … Se počesala. Na severno stran mize sem postavila kup, ki bo moj “v dobrem in slabem” do sredine februarja, na južno stran pa kup, ki je bil z mano le na včerajšnji večer. Preračunala sem nekaj številk, še nekaj jih bom danes, potem pa po zaključku drevišnje čajanke lahko rečem, da je bil vikend pravi wellness po tednu padcev čez študijske in zdravstvene korenine.
V tem povratku v stanje brez utripajočih živcev v notranjosti, se zdaj hudujem samo nad plaščem – tistim idealnim in mojim. 
Z ravno pravo dolžino, da z neopetkanimi podplati in nogami, ki so 50:50 glede na trup, ne izpadem še večji  krajši Shorty. 
Z ravno pravo širino, da ne bom med mestnimi pohodi vriskala “Moj plašč je lahko balon!” in da bo bivanje pod podlogo vseeno narejeno po feng shui zakonitostih – dovolj udobno in zračno mora bit, ane. 
Lahko je črn. No, tako bi bilo najboljše, čeprav se vedno raje oziram za svetlejšimi odtenki plaščev, a ti mi povzročajo negotovost glede kombiniranja. 
Lahko ni črn. Za vsa pisana krilca, ki ne bi šla v korak z drugačnimi odtenki plašča, bi uporabila starega. Tega idealnega in mojega, ki se je to sezono fino razparal po notranji strani, da me nervirajo vse luknje, v katere se zatikam, ko se oblačim. Na zunaj je še okej.
Sploh nisem zahtevna. A ker imam pred očmi točno takega idealnega in mojega – z zadrgo malo v levo, da se uskladi z mojo nesimetrično naravo, s trakom okrog pasu, da doda poudarek bokom, ki sicer kot da ne obstajajo, z ogromnim ovratnikom, ki iz plašča naredi plašč z ogromnim ovratnikom (oh, wait, zdaj opisujem tega, ki sem ga pridno nosila zadnja štiri leta) – si sploh ne predstavljam, da mi bo jutri uspelo najti nekaj približnega. Če ga dobim, začnem s hudovanjem nad svojimi obšlesanimi semiš škornji.

Join the Conversation

2 Comments

  1. Js mam mojega že pribl. 7 let. Uzuni je skor kot nov (je Benettonov, tak da očitno je kvaliteta), podlogo sem pa že 2x menjala, ker so se men tut luknje nardile…tak da če ne najdeš novega, nesi k šivilji.;)

  2. U, na celotno menjavo podloge pa še pomislila nisem – se mi zdi totalno prezakomplicirano, ampak če jo pač postaviš pred strokovnjaka … Hm. Je pa res, da je moj tudi na zunaj že precej oguljen 😀 – žal ni Benettonov! 😀

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: