Ne počutim se odlično.

Postajam poraščena pošast z mastnimi lasmi – če jih ne bi končno zdaj potuširala in posušila s pokvarjenim fenom. Ta je potem iz sebe vrgel iskrico, jaz pa njega na tla.
Postajam asocialna zijalka v papir brez volje do telefonskih pogovorov in virtualnih chatov – če ne bi vsaj potipkala po telefonski tipkovnici in pošiljala trpeče vsebine vsem svojim sotrpinom.
Postajam debela, vedno lačna in požrešna – a se vsaj jung fooda ne lotim in ostajam pri jogurtkih, solatkah in sadju. Pa lajbnic maslenih piškotih.
Postajam mentalno izgorela, miselni procesi so vse počasnejši, samozavest v znanje pa na dnu. Že vidim, kako bodo jutri razni elementi identitet, kompetenc in kvalifikacij obtičali nekje v zadnjih omarah spomina. Bruham.

Join the Conversation

4 Comments

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: