Ljudje se s sekiro po glavi tolčejo zaradi različnih stvari in z različno vnemo, intenzivnostjo in močjo. Jaz se tolčem z najbolj ostro sekirico že zaradi izgube pokrovčka za usb ključek ali pozabe kulija v predavalnici.
Zdaj pa sploh ne morem opisat razmerja med mojo lobanjsko kostjo in ogromno sekiro, s katero udriham po sebi tako kot še nikoli. V nedeljo sem izgubila svoj petmesečni fotoaparat, ki je kot darilo zavzel plac v kategoriji mojih nadpomembnih in nadpriljubljenih stvari.
Tiste, ki so na “ah, jebiga” gledam z odprtimi pa spoštljivimi očesci. Moj idol!
če kaj pomaga, se tudi jaz tolčem s sekiro po glavi. redno. mogoče ne toliko za materialne stvari kot za izrečene besede, zamujene priložnosti, ..
ok, ampak za fotič bi se tud jaz tolkla ;(
…
mislim da bi si jest kr dve sekiri v glavo zapičil zaradi fotoaparata. tako da te čist razumem, in mislim, da ga ni junaka, ki bi ob izgubi – pozabi fotoaparata rekel, " ah, jebat ga"
…
hvala obema za sočutje 🙂 – fotoaprat še vedno prebolevam, čeprav sem vsaj prenehala z dramo okoli tega. 🙂
ah.