i get weak in the knees

Pa ne zato, ker me spominja na tisti trip v poletju, ampak ker sem po dveh torticah pa pol pa še po eni kremšniti pa pol in po nadpolnomastnih obrokih vikenda …

Prisežem, zrela sem za koline, a da me slučajno kdo ne priporoči k strokovnjaku za ljudi z brutalno miselnostjo, ki moli nos v prehranjevalnomotenjsko skrajnost, lahko samo omenim, da “hecamse”.

… v žgečkljivo romantičnem razpoloženju z dnevom zase spet tukaj. Kar opisuje (dan zase namreč):

  • Mehko lasovje brez prhljajske srbečice in s silikonsko koničasto dišavo. Nadizkušnja.
  • Popiljeno pa na novo pobarvano nohtovje. Kar takoj v mojo že pol leta izbrano barvo.
  • Prisotno ni nikakršno vbučovbijajoče listanje člankov (prevedeno kot: ena ura branja enega odstavka, ker je koncentracija tako na dnu, da je potrebno eno poved prebrati triindvajsetkrat preden ugotovim, kaj mi avtor pravzaprav sporoča – slednji sporoča nič. Sledi naslednja ura branja naslednjega zelomalovrstičnega odstavka) – razen zaradi lastnega navdušenja.
  • Brez tipkanja seminarskih nalog, od katerih sta dve naročeni za naslednji teden – razen zaradi lastnega navdušenja!
  • Gospodinje. Tiste razočarane. 6.17. Še vedno skorajšnji top vseh serij.
  • S čudovitimi spomini na preteklost vikenda in z navdušujočimi ambicijami na prihodnost naslednjih mesecev. Oh, da bi vsaj naredila petkovo ustvarjanje!
  • Premišljevanje o tem, kako bo spet bedno, da bo v sredo spet vse belo, če pa bi morali trava, trobentice in zvončki rasti, se mi zdi potrata časa.
Wanda Jackson: Funnel of Love
(ja, res si želim, da slišiš in najdeš svojo simpatijo do komada)

Join the Conversation

1 Comment

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: