Ni o javnih straniščih, ki so tako smotana.

No, tukaj je še en hakeljc jutranjega prebujanja pred enajsto: nikoli nisem toliko pri volji, da bi poiskala očala, ki sem jih pred spanjem najbrž malomarno odložila… Na belo poličko takoj nad povštrom. Tako sem prisiljena na pet do sedemcentimetrsko prebiranje apdejtov na top5 straneh, ki potem v laufanju in refrešanju ostanejo večino dneva. Če sem doma in če imam naslednji dan izpit.
Preden se podam v mrzlično iskanje očal bele poličkaste omare nad povštrom je nujno potreben jutranji ritual zobnega ščetkanja ali zobatkanja, izbor primerno vitalnih komadov iz winampove knjižnice (vitalnost je relativna in vitalen komad ni nujno splošno družbeno sprejemljiv) in obvezen sitno-zaspan in z glasom i’m probably dead pogovor z vsaj enim nekdojem po telefonu (čigar naloga je, da mi navede vsaj en razlog, da preživim dan pa čeprav tega ne reče na glas) ali nesmiseln web chat brez pozdrava in s podobnim jamranjem ali esemes, ki pravi, da sem lepa s krmežljavim obrazkom pa z lasmi, postavljenimi v luft pa da ni važno, če imam strupen slinast zadah (priznam, kaj takega  nisem dobila na telefon nikoli in tudi danes se to ni prikazalo na ekrančku).
Ura je dve minuti čez enajst, roke mi še od včeraj dišijo po curryju (čudovit vonj!), pomaranča je razmesarjena, zdaj pa najbrž prestava k obredu Jutra. Če sem že doma in če imam naslednji dan izpit.

Join the Conversation

4 Comments

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: