Po ptičje.

Za krof želim, da ostane edini simbol, ki me pozitivno opominja na letošnji pust, za koledarje na glas povem, kako ogabna naslovnico imajo, čeprav spoštujem vse promocijske finte naše dežele (prvič: slovenska zastava, priznajmo, ne poseduje ravno privlačnih barv; drugič: rockotočec v grbu – resno?; tretjič: ogabna naslovnica), Mozilla Firefox pa je edina, ki mi dovoli objavljati komentarje na blogspotovih mestih (čisto slučajno chrome in blogger nimata nič skupnega).

Danes grem na žur brez jelly-ja in ker me maškare ne marajo.
Petnajstega smo in petnajsti je moj priljubljen datum.
Iz ušesnih lukenj mi visijo črni krokarji. Črni papagaji? Črni ptiči.

Bolj nepisana sem, črno-belo pokombinirana, ampak udobno in prijetno ždim v svojih cunjah, črta pod očmi je speljana enakomerno. Usklajeno z razpoloženjem povem, da črnina ni depresivna. Na tekmovanju, kdo bo prvi rekel, da smo petnajstega, sem zmagala, ker sem si v ta namen na telefonu zrihtala opomnik in ah, kako ušesu ljubo zveni pisk, ki sporoča nakazilo preko študentskega servisa. Alkohol me zaradi preslabe izkušnje zadnjič danes ne bo pojedel.

Sicer pa s prvim popočitniškim dnevom zares šele postanem dejavna na področju študija.