Posesivna Budilka lahko vzame najljubši komad.

In ga pojé.
Včeraj sem – namesto, da bi se posvetila bolščanju očesa v zapise strokovnjakov, ki služijo kot gradivo za jutrišnji kolokvij – izbirala novo glasbeno podlago Budilke. Te zoprne nehvaležne sitnobe s funkcijo Dremeža, ki jo pri svojem nadležnem “cingljanju” zadrži za zlobno kratkih deset minut.
Glavno pravilo: Za zvok Budilke nikoli ne naštimaj svoje najljubše pesmi!
Le-to sem sama (pa dobro – ni bila najljubša, ker najljubše skoraj nimam, je bila pa ena izmed ljubših) nastavila tri leta nazaj v naivnem prepričanju, da naj me le zbuja optimističen in poskočen komad s pravo vsebino za nov dan. Govorim o Status Quo in Rockin’ All Over The World (pojutubaj sam). Poudarek tukaj bi dala trditvi v oklepajih nekaj vrstic bolj gor… Ta je namreč zapisana v pretekliku: ni BILA najljubša – je BILA pa ena izmed ljubših. Torej, pesem je s svojim “here we are, here we are and here we go” in “well gidy up and gidy up and get away” in (OH MY!) “and I like it, i like it, I like it, I li-li-like it” in tako naprej prav vsako jutro iz mene iztisnila grozljivo nemaren AGH! in tresk po mobitelu in za ubijat sposoben pogled in odvlek nog do kopalnice.
Mesec dni nazaj sem končno prestavila komad na Dido in Let’s Do The Things We Normally Do v mišljenju, da me tako nežna melodija, tako nežen glas in tako nežno besedilo ne bo razdražilo že takoj navsezgodaj… Priznam, da sem komaj čakala na prvo jutro, da zaslišim svežo Budilkino osebnost in… Yeah, right. Ni trajalo prav dolgo, da sem zvok (še posebej čisto začetni) zagnusila svojim ušesnim stremencem, kladivcem in nakovalcem.
Včeraj sem tako očitno ponovno obsodila enega svojih bolj všečnih komadov na potencial, da ga za dušo ne poslušam nikoli več. Metallicin For Whom The Bell Tolls v prvih dveh minutah pa še nekaj vsaj z besedilom ni moteč, tako da določene besedne zveze niso ogrožene, če že začetni špil utegne pristati na neposlušljivi listi. Bomo videli.
Sicer pa – a razen čisto običajnega piskanja (in seveda pesmi, ki jih ne maramo že samih po sebi) res ni druge poti, da bi do Budilke morda gojil vsaj nevtralne občutke, ki ti ne otežujejo življenjskega funkcioniranja, ampak samo ostaneš na liniji jutranje namrgodenosti? Mja… Vem, da sem s tem “razen”stavkom pravkar predstavila celi dve rešitvi mojega problema…

Join the Conversation

7 Comments

  1. Meni je budilka pojedla najljubši komad Broken wings. Pa tako lep je bil.

    Trenutno imam beautiful nightmare, ker se mi zdi zabaven za jutra 😛

    a se lahko pohvalim še z zvonenjem za klice:D ?
    Can't touc this… 😀

  2. aja komadu trenutne budilke je baje naslov sweet dreams. očitno ga imam shranjenega pod napačinim imenom

    (dan v življenju janje ali kako se blamirati prav z vsakim stavkom)

  3. Eh, jst pa imam kar eno melodijo, ki je prišla skupaj s telefonom. Sem si pa vedno želela eno od tistih budilk z živalskimi zvoki. Bi mela ali kravo ali petelina 🙂

  4. ravno iz tega razloga nimam na budilki na mobitelu nič drugega kot "pip, pipipipip, pipipipipipip". imam pa takoalitako 2 budilki, še eno pravo pravcato v obliki pingvina, ki me zbuja z nekakšno taborniško koračnico in je svojevrsten jutranji šok v kombinaciji s smehom kakoimalahkokvaziodraslaosebatakobudilko. garantirano vstajanje. drugače pa mi je všečna ideja, da te zbudi radio (žal pa lahko prevečkrat naletiš na reklame ali zoprnega moderatorja :/)

  5. janja – Ja pa ja to ni tisti sweet dreams in everybody is looking for something?? … Pri klicih imam pa jaz vedno ene menjave… Čeprav za določene klicatelje že leta ostajajo isti komadi 🙂

    storyteller – čisto verjetno je tale tvoja stvar ugodna rešitev 😀 – petelin pa sploh (bolj kot krava!) 🙂

    bubbles – haha ah daj – nekateri na nekaterih področjih pač ne moremo in ne smemo odrasti. Ohranjanje otroka v sebi in tako naprej, remember? 😀 Pingvin je zakon. Ideja o zbujanju z radiem tudi!:)

  6. Jst mam pa wonderful world od Armstronga. Taka nežna, ampak optimistična in predvsem učinkovita budilka.

  7. Pa grem stavit, da jo občasno zasovražiš! 😛

    No, jaz imam zdaj eno tako nevtralno luštno melodijo že nekaj časa pa je še zdaj ne definiram kot budilke, vedno mislim, da me nekdo kliče. 🙂

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: