Praznično seveda.


Nisem stala na nobenem grobu, nobene sveče nisem šla prižgat – še v bučo ne. Pajka sem držala v rokah, to je res, bil je plastičen, ampak še to pod vplivom nekaj kapljic hidroksilne skupine (-OH) vezane na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Vrteče sem se zbudila v novo čudovito nedeljo, lačna sem bila, čakala na tunin (na koncu netunin) sendvič v lokalu in se nad avtocesto s spačenim zobastim nasmehom nastavljala sedemdesetdvestosigma objektivu.

Prišla domov brez ključev in se zavila v deko na terasi,  čakajoča na dobre ljudi, ki bodo izvedeli, da obstajam. Pridejo in premražena sirota si zaslužim vroč tuš pa vroč čaj.

Tako rada sem ignorirala ta “prazničen” (v narekovajih ja!) vikend pa ga vseeno hinavsko izkoristila. Super je.

Photo: Matic

Join the Conversation

3 Comments

  1. jst sem pa sicer prečekirala kar 2 pokopališči, ampak sem na koncu prvega dobila sladkorno peno, na koncu drugega pa kuhano vino, tako da je praznikom pri meni oproščeno 🙂

  2. janja, sem imela dekco 😀 saj pravim – oči je mislu, da en klošar sedi na terasi – si predstavljaš, a? 😀

    bablz – samo da je bilo veselo pa ni važno kaj je treba naredit za to 😛 😀

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: