Pritlikava golazen!

Vsem ljubiteljem otrok se že vnaprej opravičujem za moje nestrinjanje z obstojem podmladka! Pamžasti zajedalci, jih imenujem tokrat.

Ne maram jih:

  1. Zjutraj, ko kot stampedo divjajo po celi bajti, jaz pa, uboga miš, posledično preidem v fazo kaotičnih sanj, ki nimajo niti približnega repa in glave (približenga zato, ker konkretnega tako nimajo). Žal, pred polnočjo skoraj ne hodim spat. Ne morem, ne znam! Znam in zmorem pa naslednji dan v miru prespati dopoldne. Tudi do desete ure je okej – samo, da je mir! Na ne tak način pa iz postelje vstanem sesuta.
  2. Opoldne, ko se namesto pridnega goltanja hrane slišijo le trmasti, nehvaležni vzkliki tojezanič! in jazbipil! in teganebom! Ne, to mi res ne pomaga pri boljšem apetitu.
  3. Popoldne, ko norijo in kričijo. Če je prisotno samo to dvoje v času, ko sem pritimač že sama po sebi tečna, je dovolj, da sem tečna še bolj. Če me angelsko prosijo, če bi jim prepustila računalnik za legostarwars igro, se sicer počutim kot terorist, ampak od svojega “Ne!” ne odstopim. Naj trpijo še oni, si rečem.
  4. Zvečer, ko zaradi njih zmanjka tople vode, ker imamo za dve družini še vedno le 90litrski bojler. Seveda. Tudi zvečer so za mojo nesrečo krivi oni.

Vendar… Kot sem že nekoč zapisala: rada imam te mulčke. Dokler mi ne skvarijo mojega notranjega ravnovesja – takrat postanem grdi stvor z grdim izrazjem. Še posebej imam rada moje tri, ki me imenujejo teta (čeprav me ob vprašanju o svojih tetah nemoremverjet zatajijo). Četrti revež, ki bo dobil naziv mojega nečaka, pride maja. Seveda se veselim in tudi njega imam že rada. But please! Hočem svoj šeposebejjutranji mir in hočem, da mi po kosilu ne bi bilo treba pazit, kako bom stopila in kako zaprla vrata, da slučajno ne bi zbudila enega od njih.

Namenoma pozabljam, da sem bila tudi sama včasih strašen mulec, grozljiva mlajša sestra in razvajena jedka. In namenoma pozabljam, da sem taka še sedaj.

Join the Conversation

10 Comments

  1. Uf ja, te čisto razumem. Si navdse želim otroke, ampak potem dobim v varstvo nečaka in nosečnost v mislih prestavim. Preveč je vsega in časa zase ni. Mogoče je res drugače če je tvoj. Ne vem, bomo videli enkrat.

  2. skoraj polulala.

    Jaz bom v moje otroke dala vgradit en on/of gumb. Potem bosta na OF, ko bomo zjutraj v kopalnici, pa ko se bom šminkala, pa ko bomo pri zajtrku, pa ko bom pila kavo in ga bom dala na ON, ko bosta že privezani v avtu!

  3. @nefertit ja, to tudi mene zanima, koliko drugače je, če je tvoj 🙂 – verjetno se prag tolerantnosti zelo poveča 🙂 .

    @polonap – tole z on/off gumbom je pa ideja! 🙂 Ko ti uspe, mi zaupaj, da to vgradim še mojim nečakom in jih dam na off vedno, ko bojo v moji bližini 😀

  4. Brez komentarja.
    Jst sem včerej vidla mojga popolnga sinka in sem brezmejno zaljubljena v mulca 🙂

  5. hja nimaš kaj, lahk ti še tak skačejo po glavi, na koncu jih ma človek itak rad… ker znajo tak kjut pogledat, ker znajo tak priliznjeno pritisnit slinastega lupčka na tvoja lička, ker znajo bit pač enostavno luškani :)…

    in ja, sploh ne dvomim, da si (bla) tak mulc tud ti… 🙂

  6. @katjuša – hočeš rečt – ideal za tvojo mjhno blond žvau?? 😀

    @KaTkA – to je pa čist res… Nimaš kaj. Hinavski so! 😀

    @janja – lol 🙂 Potem imajo vsi lep spomin na tvoje otroštvo 😛

    @samosvoja… No, sej kr lepo pridno vzgajat mulce, da bom jz pol imela manj dela 😛

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: