Napisano z nevidno

Če rečem, da sem vesela, ker mi po rokah raste blond puh in ne črna debla kocin, mi bo v trenutku pognala džungla. Tako se počutim in zato sem glede tega raje tiho.

Bacilov sem, kolikor le lahko, uspela razmetat vse naokrog – ker sem škodoželjna in zlobna. Pa spet ne tako zelo, ker komaj čakam superge, lahko jakno, trobentice in vijolice. Komaj čakam sonce in zeleno barvo. Takrat bom… Vesela. Neobremenjena bom in samozavestna. Samota me ne bo plašila in hrbet ne bo poln prask. Všeč so mi načrti za april. Še učenje bom prekinila.

Za majhno kapljo sem že sita. Mora res vse izgledati tako občutljivo?

Join the Conversation

5 Comments

  1. Oh, kje pa. April bo zdaj zdaj tu. 🙂 Ko gledam koledar me kar stiska … 🙂

    Če bo april lepši, potem ti želim, da bo že jutri “april”. 🙂

  2. storyteller – ne ne 😀 – nič zgodnja… Včasih je treba kaj splanirat že malo vnaprej in všeč mi je, da sem končno nekaj splanirala, kar bo zagotovo uresničeno. 🙂

    Katja – hvala za želje :), ampak mislim, da je zaenkrat še nemogoče uživat april, zato pa poskušam uživat januar… Nekaj je že. :))

  3. bubbles a ne da ni tko težko za tolk naprej splanirat? 😀

    Meni so pa moje stare (pa spet ne tako zelo no..)… Torej, meni so pa moje septembrske še vedno čisto super kul in ja, hočem jih nazaj v vsem njihovem must-be suhem vremenu! 😀

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: