Izgubila sem očala!

Mhm, rada pišem o svoji nesreči.

Ni mi jasno kako, kje, kdaj in zakaj… Če sem jih pa v torbici mrcvarila cel večer! Bila so mi namreč precejšnja ovira pri dostopu do mobitela in denarnice – samo dveh drugih stvari, ki sta tedaj bivali v torbi. Kadar se tako, kot včeraj, spravim ven, jih običajno pustim doma ali pa pospravim v etui za očala. Pa dobro – včeraj sem bila malomarna in jih v torbico zabrisala kar tako… Brez obleke. Ni se mi zdelo neprimerno, ker so mi šla skozi cel večer tako ali tako na živce, neprimerno se mi je zdelo šele, ko sem doma ugotovila, da jih nikjer več ni.

Prosim! Je še kdo (poleg mojega marsovskega fanta, čigar izguba očal je stalna praksa) kdaj izgubil o č a l a?? Ne, jaz jih res nisem še nikoli. Izgubila sem edino leče, ki so mi iz očesca skočile celo dvakrat in se izgubile v taki meri, da jim niti brskanje med peskom ni več pomagalo – v večini drugih izvenočesnih skokov je, očitno precej adrenalinskim lečam, to pomagalo vedno. Očala pa so bila polomljena, potacal jih je dinozaver, steklo se je razbilo, okvir je bil skrivljen… Izgubila pa jih še nisem! Priznam, večino časa grdo ravnam z njimi – in to iz povsem iskrenega razloga: ne maram jih. Vseeno so hudo potreben del mojega življenja, kajti v ekran nočem zijat z osemcentimetrske dolžine.

Izgubljena naj bi bila jaz in ne očala!

Join the Conversation

7 Comments

  1. Oh, ne skrbi, jaz sem ista. Čeprav jih enkrat potem vseeno najdemo.
    Moja prva očala sem izgubljala kar naprej, ponavadi so tičala kje v avtu. No, še zdaj so, malce polomljena v avtu, v predalu zadnjih vrat. Vsaj točno vem, kje so:) Vmes sem imela sestrina očala, ki so tudi rada zašla. Prav tako v avtu, na koncu pa so uhajala nazaj k lastnici… Zdaj imam čisto svoja očala, ki so tudi prva, ki sem jih sploh sprejela. In so se izgubila šele enkrat za par ur.
    Pa nikoli jih ne dajem v etui. Upam, da jih bo kdo našel in potem še tebe… Drugače pa boš imela kmalu nova, lepša, moderna in sprejeta očala:)

  2. Petra: joj pa saj jih v takem smislu tudi jaz nenehno izgubljam, ampak tokrat so omenjene izgubljene za vedno 🙂 – grem jutri naredit moje starenove z novo dioptrijo, ampak sovražila jih bom še vedno… Očala na splošno na sebi sovražim – kakršnakoli pač že so :))) .

    Matic: a moram začet z osveževanjem spomina??? 😀 Lansko leto si jih zgubu in ko si si omislil nove, si jih ponovno izgubu, nakar si te na srečo najdu. Trara! 😛

  3. O revca.. Zna bit res neprijetno, da izgubiš očala.. Še posebej ker so tako velik strošek.

    Glede na to, da brez očal ne vidim 1cm pred sabo, se mi že kar lep čas ni zgodilo, da bi jih izgubila (se je pa že, priznam). Izgubljene leče so pa res že stalna praksa.

    Če bi moj ati rekel, da je izgubil očala, bi jih na koncu našel na glavi.

  4. nefertit – očal nisem našla, sem pa že dobila nova. Pravzaprav staranova – v star okvir sem dala nova stekelca s trenutno dioptrijo. In pravzaprav so mi bolj všeč kot izgubljena 🙂 (zanimivo – ta okvir mi je bil že ob nakupu novega, sedaj izgubljenega, vedno bolj všeč :)).

    Maychi – hah 😀 … Ati je faca 😀 .
    No pa saj pravim – jaz v splošnem ne izgubljam očal. ampak tokrat pa .. Paf! 🙂

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: