Sedem Vesoljnih Čudes o Vađajni

Pofočkale so me tri deklice in sicer najprej janja, potem N., danes pa sem klofuto našla še pri Maychi. Pa očitno že moram spisat svojih Sedem, da se deset minut pred polnočjo ne bo pod mojo posteljo pojavila Matilda (…branje konca drugega dela te povedi dovolim le osebam s centrom za črni humor, ki je večji od centra za hitro presojanje soljudi o njihovi mentalni zrelosti…) in me v agoniji puščala vse do jutranjih ur, ko me bodo še toplo našli obešeno na plastični obešalnik v omari.

Ker je vedno lažje začet s specifičnim (ga je manj) in nadaljevat s splošnim (ki ga je neomejeno), bom prvih nekaj Sedem izčrpala kar iz današnjega dne.

  1. V enem dnevu lahko porabim dva bona za študentsko kosilo. Enega požrem v samopostrežni kitajski (in dosežem nesposobnost motorike), drugega lahko požrem v piceriji z na-videz-tako-domačimi picami – čez dve urici in sploh ne lačna. Samo [cenzura]… Freud bi dejal, da sem obtičala v oralni fazi seksualnega razvoja (torej v prvi!?)… In Tanja tudi. Obtožili sva POMS.
  2. Laufanje za mestnim avtobusom – I hate that. Še posebej, ker skoraj podrem obcestni kol, ki preprečuje avtomobilom, da bi parkirali na pločniku, hkrati pa se mi dežnik uspe samodejno odpret v obraz dvem mimoidočim dečvicam, ki se, hvalabogu, le presenečeno narežita (za pretepačice imam namreč res prešvoh lase). Avtobus ujamem v zadnjem trenutku – z mokrimi hlačami, čeprav sem pazila, da nisem čofnila v lužo. Argh.
  3. Še bolj meni sovražna situacija je t.i. zaletavanje in umikanje in zaletavanje nazaj v hodeče in mahajoče ljudi na bolj visoko skoncentriranih območjih. Potem se mi odveže trakec na škornju. Ponorim! Še bolj, ko izgubim drugo od dveh elastik za lase, ki čepita na mojem ubogem šopu treh las.
  4. Draga Mati. Čeprav iz srca cenim, ko mi pred nos postaviš kozarec vode in tisti tablet, za katerega bi morala poskrbeti sama (in tudi bi, če me tvoja skrb ne bi prehitela) – res ne maram, ko ugotovim, da se v temistem kozarcu nahaja topla voda. Brr. Eno je čaj – drugo je topla voda. Občutek imam, da pijem termalno vodo iz bazena.
  5. Sram me je bilo ob profesorjevem govoru, ki se je dotikal največ in predvsem našega (ne)znanja o stvari, ki močno sodi v področje splošne razgledanosti – in nikamor drugam. Ne bi se mogla bolj strinjat z njegovo trditvijo o tem, da ne moreš it naprej, ne da bi vedel kaj je bilo prej in ne bi se mogla bolj zabolščat v packo na praznem listu, ko je čakal, da vsaj nekdo nekaj muksne o tej stvari, ki močno sodi v področje splošne razgledanosti in nikamor drugam. Priznam, niti približno nisem bila prepričana o svojem vẹ́denju, a sem naredila domačo nalogo in že poguglala zadevo.
  6. Moje najljubše ločilo je vejica. Zakaj? Občutek imam, da uporabe le-te ne bom nikoli izpopolnila pa vseeno se mi kocine postavijo pokonci, ko nekje zasledim, da je postavljena napačno in da sem o tem popolnoma prepričana. Vem, da se v mojih besedilih mnogokrat pojavi tam, kjer se ne bi smela in obratno – kjer bi se morala, se ne pojavi, vendar ko zagledam (A JE PRED “ko” V TEM PRIMERU VEJICA???) oz. ne zagledam kljukice nekje, kjer je samoumevno, da bi morala biti, pa o tem razmišljam še celih naslednjih dvanajst minut (tiskarskega škrata sploh ne toleriram) in iščem način, da bi vdrla na tisto spletno stran in popravila. Všeč mi je, ker je nagajiva.
  7. Vsa utrujena prihajajoča domov sanjam le o vročem tušu, postelji, čaju in termaforju. Virtualni svet mi, čudno, potem vedno zabode poživilno injekcijo in za računalnikom znam občepet (obklečat pravzaprav) do naslednjega dne. Ni smešno in upam, da se mi nekoč uspe odvadit.
Očitno sem vseh Sedem uspela izčrpat iz današnjega dne in se v splošno o meni niti nisem poglabljala. Točk, čudes, o tisti Vađajni, ki piše blog in si želi spremenit nick, ker je že zdavnaj preko mene, obstaja še ogromno – kot je zvezd v Vesolju, kaj?

Žogico predajam prvim sedmim, ki bodo prebrali to objavo – od začetka do konca. Hah! 😀

Join the Conversation

12 Comments

  1. no svojih 7 sem komaj spackala. kot da se nebi poznala. pa tud mene net in računalnik čisto prevzameta, takoj ko stopim v sobo.
    p.s. upam, da ne spremljaš mojih vejic.

  2. Oh, ste se zapičle v tele moje vejice :D:D … Jaz sem čisto spotencirano opisala ta moj srd, ki me prevzame ob tem, ko kje ni tako “vejično” kot bi moralo biti – ampak pri blogerjih niti nisem alergična (razen, če vejica manjka v naslovu objave 😀 )… Res veliko bolj me špikne, ko najdem manjkajoči člen v msn.podpisih pa takih zadevah – tam, kjer je bolj na kratko napisano neko geslo, moto etc. in ko v tisto buljim vedno, ko odprem okence 😀 … Zživcira me, reči pa komaj upam 😀 .

    P.S.:
    Petra od Sare… 😛 Si že v igri! 😀

    nefertit – res je zelo težko opisat sebe, ko ti nekdo to naroči 🙂 Prav zato sem se sama bolj na včerajšnji dan skoncentrirala…

    Maychi – pa saj nisem tako uboga nooo 😀 (bogve zaradi česa vsega se drugi zgražajo nad mano:D).

  3. Ne! Mene je treba zbrisat pa Samosvoja je dvakrat komentirala… Tko daaaaaaa – it’s your turn storyteller 😛 … Sicer pa tega sploh še nisi pisala – tko da je tole zdej tvoja dolžnost! 😛

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: