Dvakrat v enem dnevu!

V svoj krvni obtok sem poslala vsaj tri maščobne strdke, ko sem vase spravila visoko kalorično ala Mc večerjo. Sedaj si z milko uničujem zob za zob, da bom pri manj kot petdesetih že nosila protezo.

Wait…! Zakaj taka samodestruktivnost po tako uspešnem p.o.n.e.d.e.l.j.k.u?! Po ponedeljku, ki je bil poln osladnih nežnih minipoljubčkov vse od petega štuka pa do pritličja milerjeve blagovnice na čopkovi? Mogoče, ker me jezi moj ponesrečen plan. Pravzaprav sta dva…

[1] Ker sem bila enkrat drugič včeraj jezna zaradi določenega natega (v mislih nimam spolnega občevanja!:)), sem želela danes izvršiti kazen. Kinderčokoladica*, ki mu je sicer bila namenjena kot majhna pozornost, bi se tako danes morala topiti v mojih ustih – pred njegovimi očmi, ki so ornažno-ovitkaste čokolade željne že, če je ne vidijo. Ja, pred njegovimi očmi se je čokolada že topila, vendar ne s takim užitkom kot bi se morala, kajti v njegovih ustih se je že nahajala čokoladna gmota… Izdajalec (moj-najljubši-sošolec) mu je pravočasno bratsko podaril svojo čokolado, češ “moški = držat skupi”… Yeah… Mojarit – po vseh načelih biologije, antropologije, zgodovine, sociologije, paleontologije, seksologije, testosteronologije, človekjenorologije in drugih ved, je moški Tekmec! Ne meni, ker imam joške, ampak njim, ki jih nimajo! Dvojno izdajstvo bi rekla temu…

Torej, moj plan – neuresničen. Moj naslednji plan pa …

[2] Ker sem listala po moji kozmobeležki zaradi določenih datumov (če sem bila polna začetnega navdušenja, sem jih zdaj pa že malo sita, ker se nenehno prestavljajo!), sem pomotoma obrnila list na stran, kjer sem imela pripopan listič, na katerega sem včeraj vestno zapisovala ime njegovega najljubšega science fiction avtorja in naslov naslednjega dela njegovega trenutnega beročega-se romana… Da bi ga presenetila. Z darilom – in to s takim, ki bi bilo prav zares stlačeno skozi šivankino uho (knjiga je vedno boljša od nitke), ker vsi vemo, kako težko je poiskat darilo, ki zadane, osupne in osreči… Ampak Moški, ki mora imeti sokolje oko, da vidi take stvari, je opazil kaj imam napisano (jaz ne bi v življenju) in takoj seštel 1+1 (tudi tega jaz v življenju ne bi zmogla). Knjigo, ki jo bo dobil enkrat med prazniki (da ne bo definirano ali je bil dedek Mraz ali Božiček – nemaramjih), sva šla kupit skupaj. Jaz prav slabe volje, on tako vesel, da mi jo je že skoraj sunil iz rok, ko sva se poslovila. Nou, nou, dragi – dobiš šele čez 14dni, ko jo bom prelepila s kinderčokoladicami!
Upam na uresničitev tretjega plana… Zares bom tiho, nikamor zapisala, nikomur povedala.

*vedno bolj smo nori na Kinder.

Join the Conversation

5 Comments

  1. Ne ga srat janja 😀 A to je tisto s čimer je kolibri začela oz. že nekdo in nekdo in nekdo pred njo?? 😀

    Bom jutri… V sredo. In ja, upam, da se in to uresniči in tisto o čemer sem pisala 🙂 .

  2. 😀 Jebi ga, saj so res samo darila, ampak se mi zdi, da je za obdarovalca veliko bolj luštno, če vidi, da je brez namigov zadel točno tisto, kar je idealno… 🙂

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: