Inspiracijo iščem v razmišljanju drugih

Mislim, da se spreminjam! In sicer v bitje brez sposobnosti za sestavo nekega smiselnega besedila. Že dve uri čepim pred ekranom in gledam v prazen wordov dokument, kamor bi morala zapisati le (!) lastno mnenje o tem, kaj si mislim o zgodnjem učenju tujega jezika (prvega, drugega, tretjega – ni važno).

Inspiracijo iščem v razmišljanju drugih… (copy-paste iz About Me) Tako sem naredila manjši research in povprašala nekaj govorečih in mislečih (to so ljudje) o njihovem mnenju. Dobila sem podobne odgovore na podlagi katerih sem ustvarila svoje mnenje, ki pa je najbrž spet podobno (zelo smo istomisleči namreč) in kakršnega sem v bistvu imela že prej. Problem? Naj se trudim in zijam v prazen list še tako močno, mi skupaj ne uspe spravit niti enega smiselnega sklopa besed. Začnem s tipkanjem, se ustavim, izbrišem natipkano in obstanem pred nenatipkanim. Konec.

Menda je fino, če narediš pavzo, se odmakneš stran od živcejemajočega (ne)dela in zaposliš celice sive barve z drugimi dogajanji… Tako sem se odločila, da se mu oglasim, ker me že tako vztrajno kliče (sicer sem se oglasila že po petih sekundah zvonenja – in kot da se v nasprotnem, zaposlenem, primeru ne bi? 🙂) – mojemu nenavadnemu spešl-relejšnšip* prijatelju namreč. Spet sva se povprašala, če še vedno obstajava in se dogovorila za kavo, ki je verjetno spet ne bova nikoli dočakala (smola😀, ampak dejstvo, ki potrebuje par grozilnih klicev, da se izniči).

Naslonila sem se nazaj/naprej na prazen ekran in ugotovila, kako enostavno je napisat to, da sem pravkar postala goreča privrženka učenja tujih jezikov čimprej! – skoraj hkrati z učenjem materinščine (“skoraj hkrati” zato, ker mora en jezik vseeno imeti prednost in da se otroku slučajno ne sfuzlja že v odbobju malčka), ker se človekov govor takrat razvija najbolj intenzivno. Z učenjem drugega tujega jezika pa lahko počakamo do… Tretjega razreda (današnje) osnovne šole? S pravilnim pristopom seveda. Nikakor ne prisiljeno. S pravo mero vcepljene motivacije. Skozi igro. Na način, da se bo otrok jezika učil z veseljem in ne z odporom, kot sem se v petem razredu osemletke učila jaz, ko mi še do danes določene stvari pri angleščini niso najbolj jasne (pa recimo, da so mi, ampak si zaradi tistega odpora v “pravem” obdobju nisem nabrala dovolj besednega zaklada in nisem osvojila “melodike” jezika, časi pa so mi sploh še vedno nekaj marsovskega).

Zaključek: čimprej vzpodbujat našega otročička, da bo znal prijatelju reči “donkey” in mu čimprej predstavit razsežnosti satelitske televizije!

Sem za teh pet vrstic res potrebovala skoraj celo popoldne?! Mislim, da bom na blogu odprla novo galaksijo in sicer “odpiram možganske lopute”… Za študij.

*spešl relejšnšip: enkrat dnevno pomisliva drug na drugega, enkrat tedensko si pošljeva sms, enkrat mesečno se pokličeva, enkrat letno se dobiva na kavi (kijenepijem). Vsebine sms.ov so pijanske, vsebine pogovorov so poniževalne, a hkrati ljubeznive in življenjske. Pozabila sem na e-poštna sporočila – ta so predvsem vulgarna. Na svoj način se potrebujeva in na svoj način se imava rada. Pa sovraživa se tudi. On je Miha.

Join the Conversation

12 Comments

  1. Jst sm pa živela v prepričanju, da bo moj otrok gladko VSAJ govori 3 jezike. Slovenščino, materni jezik mojih staršev in materni jezik očeta. No, ker bi se veliko selili in bi hodil v mednarodne šole, bi znal še 2-3 za povrh! 😛
    No ja…

    Kdaj pa kdaj paše poiskati inspiracijo v razmišljanju drugih! 😉

  2. Jaz sem zaljubljena v slovenski jezik, priznam pa, da talenta za tuje nimam. In že od osnovne šole gojim neke predsodke do učenja tujih jezikov, zato sta tudi moja angleščina in nemščina slabši, kot bi brez teh ovir lahko bili. In res je tisto, kar so mi govorili nekoč – žal ti bo, da se v šoli nisi bolj potrudila glede jezikov. In mi je. Ampak neke pretirane volje za nemščino ne najdem, angleščino pa puščam na osvojenem nivoju. Jebi ga …

    Otroka ne bi silila z učenjem, vsekakor se mi ne zdi normalno, da so fanatični starši pripravljeni odšteti na stotine evrov za tečaje še prede otrok vstopi v 1. razred OŠ. Pri svojem potencialnem otroku bom gojila smisel za prelepo rabo slovenskega jezika, če bo pokazal zanimanje in če bo foter silil (kar imam občutek, da bo :P), bo hitro začel z angleščino, ampak raje iz sekundarnih virov (recimo risanke), vse ostalo pa bo že izvedel ob svojem času v šoli. Jaz sem zavzet evolucionist, ko gre za razvoj otroka in njegovo učenje, zato brez prisile lepo postopoma k napredku 🙂 Vmes pa kup igranja z lego kockami 😛

  3. zanimivo.ne rad berem dolvezne poste oz. jih sploh ne…ampak si me pritegnila do tega, da sem prebral do konca.

    mogoče je bilo samo pomanjakenj energije in se nisem bil zmožen dvignit iz stola in obrnit glave stran od ekrana 😛

    o frocih pa še ne razmišljam….z jezikom pa lahko marsikaj počneš.

  4. Jaz tud nimam talenta za tuje. Bedno. 🙂

    Je pa tema verjetno tako pslošna, da je potem težko napisat kaj res konkretnega. Novega. Drugačnega.

    Včasih pa enostavno pride tak dan, da ne gre. Pa kaj, saj čez nekaj časa bolje … 🙂

  5. Storyteller mi bo verjetno ukradla otroka, ker bo moj isti kot njen=)

    Kako to da je Miha? Vsi mihci so isti, torej. Poznam vsaj tri, pa sem ravno z Mihci v takih-istih odnosih-vulgarnih=) haha, upam, da te je on sprostil vmes s kako fino izjavo…

  6. O, katera stroka pa si?
    Sem te htela nekaj vprašat, pa si proti koncu odgovorila.
    Moja 2letnica krasno (in veliko) govori slovensko, naneslo pa je, da so najboljše risanke zanjo ravno na angleškem programu JimJam. Torej nam gre zanekrat vredu 🙂

  7. Innnn še moja replika:
    @storyteller: ta družinska multikulturnost mi je všeč 🙂 – v tem primeru je otrok že samoumevno prisiljen, da postane poliglot 🙂 . Sicer pa menda (zdaj bom tole čisto nepreverjeno povedala, ampak sošolka mi je tako rekla! :)), da se otrok v svojem zgodnjem otroštvu lahko nauči do pet jezikov?

    @n – tudi jaz sem bolj kot ne zaljubljena v slovenski jezik… Problem s tujimi je čisto enak kot pri tebi 🙂 . Toliko angleščine že imam v sebi, da razumem kaj se dogaja v filmih, da razumem določene tekste (da sem prebrala svojo prvo angleško knjigo letos poleti!), ampak ko je pa treba kaj povedat… Zmrznem.
    Od nemščine so mi ostale le osnovne besede iz srednje šole… In za vse to neznanje ne morem krivit neugodne dedne zasnove, ampak le svojo nezainteresiranost v času od 5ga razreda naprej 🙂 . Mi je žal.

    Siljenje v učenje – nikakor. Se pomoje iz tega izvije le negativen produkt. Drugo pa je vzpodbuda – da v otroku vzbudiš zanimanje za tuj jezik. Super se mi zdi, da človek že hitro začne z usvajanjem jezikov – definitivno se pozna na kasnejšem komuniciranju.

    @nathan – ne ga srat 😛 Upam na še kakšno tvoje pomanjkanje energije. Mogoče postaneš še bralec obupnih PMSobjav 😀 .

    Tudi jaz še ne razmišljam o otrocih!

    @katja – tema je res precej splošna, ampak vseeno tukaj verjetno ne pričakujejo od mene, da bom kaj novega povedala, ampak da bom samo opisala svoje mnenje… Nič težkega, ampak tokrat pa res nisem vedela kako naj ga ubesedim 🙂 .

    @petra – Mihakašopiha… A res? Jaz ne poznam nobenega Miha več, s katerim bi bila v takih-istih (:D)odnosih.

    @ka – kaj si me hotela vprašat, kaj si me hotela vprašat??? 😀

    Torej se bo tvoji punci ziher podzavestno že v glavo usedel angleški jezik 😀 (ampak samo, če ne gleda samo slikic :D).

    (se pa utapljam v pedagoških vodah 🙂 – sicer ne pri mulcih, ampak bolj pri odraslih..)

  8. O stroki in o tvojem mnenju o zgodnjem učenju jezika. Jaz sem ψ. Tudi ne želim otroka silit, ampak pač “izpostavljat” jeziku. Ker tudi nismo tako multikulturni, kot sem si želela,haha 🙂
    Ja, mamo risanke naglas. Morda bi ji morala še kake nemške, da ne bi bla taki hendikep, ko jaz (kljub večletni NE v šoli)

  9. Hudohudohudo:) – psihologija je bila moja večna želja pa sem bila med bolj nepridnimi in ni šans, da bi gor prišla 🙂 . Sem se morala z “ostanki” zadovoljit (:D) pa mi kar odgovarja.

    Ja, se mi zdi, da bolj, ko nisi človek za jezik (oz. nimaš neke podlage), bolj se mu izogibaš in bolj “štorast” si zanj – fajn kaže tole, da se več let v šoli učiš jezika pa ti ne pomaga najbolj…

  10. ni zadeve glede PMSja MSja in AMSja (after), ki je še ne bi slišal.

    preveč ženske družbe okoli mene, ki mi zaupajo marsikaj in se naučim kako sočustvovat poslušat itd… 😛

    in prav mi pride ;))

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: