Plaščkodnevje.

Samo sem. Sem in bivam. Obstajam. Iz mene ne prihaja prav veliko čustev in niti ne premišljujem preveč o tem, če me kaj oz. če sploh kaj me moti. Najbrž sem s tem lahko zadovoljna. Dojemljiva sem za vse slabe novice, tako da so sporočevalci slabih novic lahko brez strahu, da bi postali žrtve mojih solzavih kontra napadov. Tako razpoloženje lahko pometem v kategorijo POMS (pomenstrualnisindrom) in za trenutek lahko osumim današnji pulover (tokrat ogabno zelene barve). Počutim se izjemno udobno. OMG! Je to morda čustvena stabilnost??

Moram res vsak mesec celemu virtualnemu svetu sporočit datum kdaj določena tekočina lije ali ne lije iz mene? Zakaj za vsako čustveno stanje iščem razloge, ti pa se vedno navezujejo na krvaveče pojave, ki se dogajajo ali ne dogajajo enkrat na mesec?

Danes je moj Prvi plaškov dan. To je poseben dan, ki se zgodi vsako leto in je določen glede na trenutne klimatske razmere, ter napoveduje še mnogo plaškovih dni. Predstavlja eno večjih garderobnih dilem zjutraj, ko nisem prepričana v to, da je zunaj že dovolj hladno, in eno večjih garderobnih zadovoljstev kasneje, ko pomolim nos v sveže-hladen zrak in ga v ta isti sveže-hladen zrak molim še vsaj deset minut. Nos je premražen, a telescu ostaja toplo. Udobno je. Spet.

Imam (še) dve vprašanji in sicer:

  1. Je folijo, za katero prosim, da si po gorenjski varianti zavijem preostanek pice, potrebno plačat? Res se mi škoda zdi, da več kot polovici pice prepustim, da se razgradi v smetnjaku, če se lahko razgradi na toplem v mojem želodčku malce kasneje (verjetno se tukaj skriva tudi kanček ekološke težnje).
  2. Je to normalno, da me je že na tretjem predavanju ta teden zagomazilo po hrbtu, na rokah pa so se mi pokonci postavile kocine? Ne gre za kaj podobnega spolni vzburjenosti, ampak preprosto me ob nekaterih dejstvih oblije kurja polt (pozitivna večkrat).

Mimogrede… Sem na začetku fejsbuktelenovele, ki bo nosila globoko sporočilo, katerega pomen bo odkrit šele na koncu. Kmalu se dogajam v zanimivem ljubezenskem trikotniku! Režija: M+D+M.

Join the Conversation

4 Comments

  1. Jaz še vedno hodim v jakni in spodaj najtanjša poletna majica. Zdaj je ravno pravšnje vreme za to. Ne vem, če letos sploh bo za plašč=)

    Mmmm, ljubezenski trikotnik=) Me že zanima!

  2. Mislim, da je folija za ostanke pice (še)zastojn. Ampak iznajdljivi gostilničarji najraje prinesejo kar karton in ti ga lepo zaračunajo. baje jim folije konstantno zmankuje.

  3. petra… Aveš – saj tudi jaz spadam med ljudi, ki jim bolj ugaja hladno vreme, ampak se mi zdi, da danes je bilo pa še posebej primerno za plašček 🙂 . Sem bila kar vesela, da sem ga imela (pa včeraj tudi:) ).

    Ljubezenski trikotnik se že zapleta 😀 .. Poročilo kmalu.

    nefertit – ravno zaradi teh škatel me zanima, če folijo tudi računajo kot embalažo… No, upajmo, da ne, ker sem včeraj kar odbrzela skozi vrata, ne da bi sploh pogledala na račun (kar bi pomenilo, da sem folijo ukradla :D).

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: