Mehurčkasti Zapisi

Nikakor nisem uspela preživeti štirinajstih dni, da si ne bi sproti zapisovala svojih razmišljanj (naslajanje nad močnim tokom vode pod ritjo je lahko neverjetno stimulativno za najvišji del človekovega telesa), ugotovitev (če verjamemo ali ne, do teh sem kljub ogromno prostega časa uspela priti izredno malokrat) in mentalnih pretresov (takšnih in drugačnih, pozitivnih in negativnih). Ker možnosti za internet in računalnik iz neznanega razloga ni bilo, sem se zadovoljila z mini tipkovnico mojega telefona in s funkcijo Beležke v njem. Kot posledica tega je nastala sledeča objava. Precej nekoherentna.

Za začetek kratka statistika:
Število prejetih sporočil sms: 153
Število poslanih sporočil sms: 172
Ur telefonskih pogovorov: 13
Prebranih knjig: 5
Prevoženih km s sobnim kolesom: 80
Pridobljenih kg: 0,20 (!?)

Prejetih sporočil prek elektronske pošte: 24 + 4
Novih objav na mojih najljubših blogih: 188 (gulp..)
Novi virusi na računalniku: preklet trojanski konj! (14 dni sproščanja je ob tem izgubilo svoj pomen)

Že prvi dan me je gigantska rit avstrijske mame brez vprašanja izrinila iz mojega mehurčkastega območja. Že prvi dan! … In s tem dnem sem, s krokodilčkom turkizne barve, ki se po odtenku lepo ujema z bazenskimi ploščicami, zasovražila vse nemško govoreče babice. Jaz, kot najlepše dekletce v onem koncu (aha, bila sem edina).

Goveja župca, koruza in višnjev kompot. … In mami, ki se tako ljubko v svojih širkoih kavbojkah sprehodi po krožnik sladic in tega postavi pred mano, da ne bi drugi mislili, da bo to pojedla ona.

V sredo me doleti lahkotno spoznanje, da je za mano že polovica tedna in težko spoznanje, da je pred mano še več kot teden dni. Imam mogoče preveč prijateljev? Telefon brni ves čas, uho je že dobilo opekline, komajda še zmorem usklajevanje klicev in vseh drugih aktivnosti. Nimam preveč prijateljev.

Končno imam tako dolge lase, da jih lahko spet spnem na spešl vaginačin – ob strani in majčkeno čez desno oko. Skoraj bi postala melona, ker sem se tako prenažrla melon. Tudi špaget bi kaj kmalu lahko začela poosebljat! Po vseh fizikalnih izračunih bi se morala preobraziti v eno tistih joškastih balonov na dveh nogah, ki so me skoraj potlačili v dvigalu, a sem se v zahvalo moji preveč pridni presnovi zredila za… Em… Dva dekagrama?

Nedelja. V ravno prav sentimentalnem stanju sem, da bi mi močno počohala dušo kakšna lirična izpoved mojega junaka. Poleg tega ugotovim, da so moje sposobnosti empatije presegle vse meje – glasen smeh in solzica pod nosom ob branju čisto običajne romantične zgodbe že resno kažeta na to, da moji čustveni stabilnosti skoraj že škodujejo opisi čustev drugih.

Včasih sem raje tiho – pravzaprav sem skoraj vedno. In to me prekleto tolče po glavi. Povej jim svoje!, vpijem vase. Pa ob ključnem trenutku obnemim v prisiljen nasmešek. Menstruacija v toplicah je nekaj najneprijetnejšega.

Ko pogrešam, vem, da pogrešam. Ko pogrešam, sanjam (sanjarim?). Sanjarim o tem, kako se mu bom zabrisala v objem, kako bom svoje ustnice pritisnila na njegove in kako ga bom posilila kar tam, pred vsemi. Ko pogrešam, sem jezna, ker nisem z njim in moram pogrešat. Ko pogrešam, sem vesela, da sploh lahko koga in upravičeno pogrešam.

Film ne bo nikoli sposoben prikazat človeka tako lepega, kot ga prikaže knjiga. Prebrala sem svojo prvo knjigo v angleškem jeziku. Požrla sem jo. New Moon. Vampirsko zaljubljena sem.

Glivic nisem fasala, teoretično sem prekolesarila skoraj pol Slovenije, ob prihodu domov pa sem ugotovila zametke računalniške nepismenosti, saj sem kar dobro urico potrebovala, da so se prsti uigrali nazaj v staro formo.

It’s nice to be home.

Join the Conversation

18 Comments

  1. wiiii, darja is back :))))))))

    Ej še dobr da smo ortounulo k če ne bi nekateri bankrotirala pa smo sam ene 3 s tabo govorl al kuko jao :))))

    Drgač sm pa blazno nepopisno innevemkakoše ponosna nase, ker si prekosila samo sebe in Katjušo, se znebila predsodkov in prebrala :))))))) zakon

  2. Prekosila samo sebe IN KATJUŠO 😀 … Ta mi je najbolj všeč :P:D

    Sej jz morm tud že it na ortounulo… Grozn se bojim zdej prihajajočega računa… :/

  3. Jaaa, komi čakam tale l.n., da nadoknadmo tale “odmik”.. Un l.n., k smo ga mele u zadno se mi zdi tri mesce delč stran, ampak po drugi strani se mi pa zdi, kot da bi blo včerej 😀 . I know, I’m freak:D .

  4. Ou džizs… Da me ne boste zdej za blogobsedenko razglasile :)… Sem šla prav pogledat koliko blogov spremljam pa sem prišla na tam okoli 60 … Uh, a je to že na meji obsedenosti? 😀

    mašna – ma, aveš da se niti trudila ne bom vseh prebrat… Sem jih bolj na hitro preletela, ta najbolj zanimive pa prebrala. Me je že številka odbila, da bi se sploh poglabljala v vse 😀 . Sem potem kar vse označila kot prebrane pa je bil problem rešen :).

    storyteller – ne upam blogrole postavit, ker bi bil seznam najbrž precej dolg, poleg tega se pa pri takih zadevah vedno bojim, da bi bil kdo užaljen, če ga slučajno ne bi omenila 🙂 . Mogoče, ko to oviro preskočim, objavim, ampak zaenkrat ostajam samo pri “mojem najljubšem fotoblogu” 😀 .

  5. darjaaaaa! komaj čakam da te vidim!!!!če sm pa že tle pa lahk prašam, če gremo ju3 skup na vlak? pa k se nm začne ob 8.15 gremo lahk na unga k gre 6.37 it kašarije????let me know….I’m soooo happy that you’re home*******:D

  6. ja katka 😀 – končno bo padla kavica Kijenepijem 😀

    Tanja! Sem se čist stopila pri tvojmu komentarju 😀 ĐIII! Rileks bejb! 😀 … Jutr na vlaku – upam, da se najdemooo 🙂 .

  7. Oooooo, pozdravljena nazaj!!! ::))

    Tole s posti je ubijalsko. 🙂 Sicer pa je tole bloganje res ena obsesija. 🙂 Po moje bomo enkrat v unih skupinah … anonimni blogerji skupaj … hehehe …

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: