Da bi še angelci jedli!

Še angelci bi jedli, če bi imeli usteca, želodčke, ritke oz. ves prebavni trakt.

Situacija:
Brez Starša št.1 in brez Starša št.2. Kako naj se nahranim?? To je namreč precej težko, če 24ur na dan in 7 dni v tednu št.1 zaseda kuhinjo, ti pa posledično ne premoreš ravno pestrega števila kuharskih izkušenj. Seveda sem prisegla, da se naučim kuhat takoj, ko izvem, da mi je uspelo Tisto in seveda je danes enkratna priložnost za to (še posebej zato, ker ni nadzirajočih dražljajev, ki vedno uspejo potlačiti mojo kuhalno samozavest pod… Lijak.).

  • Moj današnji jedilnik:

Zajtrk:
Sendvič. Priprava: žemljico prerežemo na polovico (po dolžini in ne počez!). Na eno stran na debelo namažemo smetanov namaz Mu (light – right bubbles?), na drugo stran za polovico prejšnje debeline namažemo gorčico Natureta (manj ali bolj pekočo – po želji). Na stran s smetanovim namazom naložimo eno šnitko piščančje salame Poli (za zelenjavarje obvezno zelenjavno!), na gorčično stran pa naložimo tri šnitke suhe salame Katerekoli. Te tri šnitke morajo biti obvezno nesorazmerno narezane – da je na enem koncu tako debel kos, da ga komaj prežvečimo, na drugem koncu pa tanek, da ga sploh ne čutimo (to nam namreč bolj popestri naše kasnejše prehranjevanje). Med oba dela žemljice nato naložimo štiri končke (kravjega) sira Ementaler in štiri končke sveže zelene paprike – hrustljave in sočne. Vse skupaj postavimo na toaster. Pojemo*.

Kosilo:
Špagetki s tuno. Že skoraj tradicionalna hrana Štiriperesne Deteljice – pripravljajo jo na vseh ladie’s night.ih. Tu ne bomo upoštevali recepta sestre Katjuše, ki pravi, da moramo omako pripraviti sami (popražena čebulica, nasesekljan paradižnik, paprika, whatever), pač pa se bomo zatekli h konzervirani hrani in sicer k prima omakci bolognese (spet znamke Natureta), ki jo bomo preprosto le pogreli, zraven pa vsuli še konzervo tune (brez konzerve). Špagete bomo skuhali v globji kastroli s soljeno vodo in jih kuhali, dokler ne bomo videli oz. okusili, da so na primerni mehkobi za naša usteca. Ponovno jemo. Nasvet: če se počutimo osamljene, lahko kosilimo pred računalnikom in tu preklinjamo svojo nesposobnost doziranja ene porcije (najtežje je kuhat za enega!).

Malica:
Jaffa cakes, Leibniz čokoladni piškoti, indijski oreščki, redbul(fejk), gumi bomboni od Oskarja… Skratka vse, kar se suhega najde po kuhinjskih omarah!

Večerja:
Neznano. Kuha fant. In jemo.

*pod “pojemo” je mišljen glagol jesti in ne peti.

Ima me, da bi odprla spešl kategorijo: kuhinja. Haha! 😀

Join the Conversation

10 Comments

  1. nefertit – okej, priporočamo zelenjavno omakco za tiste, ki jejo zelenjavo (jaz naj je ne bi jedla – razen če je nekuhana :)).

    samosvoja – imam dober vpliv, kaj? 😀 … Vsaj stradala ne boš zaradi mene :P:)).

    janja – meni pa ni bila najbolj všeč večerja… Je na koncu sploh ni bilo! 😀 (pringles čips ne spada zraven)

  2. joj pa ti si še dobra, ti vsaj mal prepražiš čebule preden daš narejeno omako gor, js samo odprem Rio mare pripravljeno omako s tuno in pogrejem (:

  3. Nene mašna 😀 – tudi jaz ne prepražim čebulice… To sem omenila, ker moja kolegica to dela, jaz pač ne, ker samo ta fino omakco (že narejeno) pogrejem, zraven pa dodam tuno :)). Kdo se bo pa matral s praženjem čebule… Ph!

    (sicer mi je popražena čebulica super :))

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: