Pisano ležeče.

Pa pride dan, ko sem utrujena. In ko za to ni krivo tisto, kar bi moralo biti – učenje namreč – pač pa je krivo:

  • Ko mami pelje svojega mladiča (mene) Tjakjersozdravniki, narediva mnogo prometnih prekrškov. Kar je še hujše – narediva jih nevede! Jaz, ker ne morem pametovat, ker pač roza knjižice v moji denarnici ni, in Ona, ki bolj ali manj obvlada le cesto našahiša – štacuna (in ta je daleč od Celovške!). Prevoziva rdečo luč in se naupsssnačin vrineva v vrsto, pred kopico čakajočih za mesto na parkirišču. Sram me je bilo in še bolj bi me bilo sram, če bi se nama nekdo nalašč zaletel v rit. // Čakam, da se nekje pojavi blog, kjer bo avtor bentil nad “vrivajočimi se” šoferji. //
  • Po še enem prejetju novih receptov (vejica?) so ugotovili, da s seboj nisem prinesla pravega potrdila o veljavnosti napotnice. Ne me hecat! Tudi če bi s seboj prinesla prave vrste papir, verjetno ne bi bil pravi! Verjetno sem že omenila, ampak še enkrat bom: sovražim napotnice! Ni dovolj zdravstvena kartica na kateri piše, da si z a v a r o v a n ? Naj mi ena duša razloži, čemu tako kompliciranje, lepo prosim! // Skoraj sem postala penasta (ne od sline, pač pa od solz – tudi to lahko, ja), ko sem spoznala, da moram jutri nazaj tja :jeznazelo: //
  • Ista bergla, isti gospod, gospod “matekejdrobiža?”, me je ponovno zaprosil za kovanček. Tokrat z dvignjenimi hlačnicami, ki so pokazale, da ima namesto nog proteze. Oprosti gospod, še vedno se mi smiliš, ampak ne dam ti nobene kovine, ki je moja! // Uf, postajam vse bolj močna na tem področju. // Mojo trdosrčnost je nadoknadila mehkoba moje matere in tako je gospod dobil celotno enosmerno vozovnico za vlak.
  • Na vrat na nos sem se morala it pregovarjat z Medicinsko Sestro (točno tisto, s katero mi prijateljstvo ni usojeno), če bi mi lahko priskrbela tisti tako obvezen List. Brez besed mi ga je, s tem pa poskrbela tudi za to, da sta dva mulca za mano zabrusila “ta tamala je za nama prišla!”. Gosh – še to sem potrebovala… // Spet me je bilo sram in še bolj sem bila jezna zaradi tistega poštempljanega papirja. //
  • Še najbolj izmučljiva je bila lakota… In nabava hrane. Spet sem morala seštevat evre, da se moja predraga mati ni prenaglila pri nakupu (seštevam, seštevam in ko pridem do določene vsote, zapeljem voziček na blagajno). Če na hitro opišem sliko: “Te piškote lahko vzameva!” – “Ne, mami, ne zaslužijo si biti v najinem vozičku, ker so tako nesramni, da niti cene nimajo prilepljene na embalaži!”… // Včasih je bilo drugače – včasih so morali mene privezovat na voziček, da nisem metala nesmiselnih stvari noter! //
  • Ob poplavi vsakodnevnih sms.ov (z vsebino zvezdic), sem prejela MMS, v katerem je… Še ne vem točno kaj, ker je čudna slika, ampak je podobno bazenu in lepemu vrtu in ležalnikih. Seveda je to uničilo še moje zadnje, že tako šibke ambicije o učenju. Grozna sem, vem – in optimistično upam, da se po tej natipkani objavi prestavim 30cm bolj v levo, kjer me čakajo številke in ugotavljanje, kako lahke naloge so bile na zadnjem izpitu (kiganisemnaredila). // Moj problem – na izpitu postanem neumna. //

Zato sem utrujena! // Najbrž tudi od nadpovprečnega števila postavljenih klicajev v tej objavi? //

Join the Conversation

10 Comments

  1. Pa res katja… Če sedaj pomislim… Je res, da imajo tiste etikete samo meso, delikatesne zadeve in kruh.. Ostale, ampak so pa običajno potem etikete nalimane na polici spodaj, pod izdelkom … (očitno sem v svoji zmešani buči poenotila embalažo in tisto, kar avtomatsko pogledam, ko vzamem čokolado :D) … No, ti piškoti niso imeli etikete spodaj na polički!

    Ja… Pa fujinfej noč je tudi še sledila :/.

  2. Verjamem, da si že zelo utrujena, sočustvujem na polno, ampak pomisli na vse prelepe lenobne trenutke, ki sledijo izpitnemu obdobju 🙂 Za to se splača potrpet hehe. Potem bomo do januarja spet dobri kampanjski študentje, polni brezskrbnosti in uživancije, juhu :)))

  3. Vejica ne 🙂 (sicer bodo pa slovenistke potrdile al pa zavrnile 🙂

    Oh birokracija in zdravstveni sistem, jz kr ošpice dobim, sem se pred kratkim ukvarjala z njimi, ker mi niso hoteli kartona poslat, pa so se odločli, da ga skopirajo, pa so ga narobe in jjjoooooojjjjjj, umrla bi, preden bi kej storili.

    Utrujena od vejic 😀

  4. Joj n. … Še danes… Potem bom pa lenarila, če naredim, ali pa če ne… (Upam, da bo kar prva varianta:)).

    Glista: okej, vejice ne 😀 … Mah ja… Na koncu se jim pa še zgodi, da vse skupaj izgubijo in si po možnosti še celo ti kriv za to, čeprav se svojega kartona eno leto sploh dotaknil nisi. Bljak :).

  5. Stiskamo tačke za izpit*

    Dohtarji so pa itak za živčnega fasat :S Joj si me s5 nasmejala s tem gospodom s protezami namesto nog. (in ja, globoko v sebi se kesam, ker imam par zdravih nog in nimam pojma kako grozno je bit brez njih … pa vendar je pri nas kar nekaj invalidov, ki se ne zapijajo).

  6. Evie – 16:00 😀 … Kr celo uro in pol stiskat! (ups… Da ne bom slučajno kriva za morebitne poškodbe dlani :D)

    Mja… Pa saj je revež, ampak se mi zdi, da se v naši državi še vedno da tako pošmekat, da ne živiš ravno na beraški palici (ali pa sem le optimist?). Vedno obstaja nekje neka opcija, kjer se lahko zaposliš pa čeprav ni nevemkakodobro plačano… (a sem spet optimist?:)). In potem še to… Občudujem tistih mnogo invalidov, ki se ne vdajo takim skušnjavam, kot je alkohol…

  7. evo, jst se tut vedno sprašujem, čemu trosimo plastiko za razne izkaznice, če moreš pa potem vedno še tono papirja s sabo nosit :nezadovoljen:

    p.s.: men se tut zdi, da ima vseeno vsak izibro, ali bo klošaril, se zapijal itd. ali ne. samo ziher pa nisem in ta del me potem tolko žre, da jim pustim kak evrček.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: