Vietnamski pujs in Ladies Night III.

Po nekaj btw-prepričevanjih sem ga končno le prijela za vrat in odvlekla v živalski vrt. Nahodila sva se. Prekleto nahodila. Moja organizatorska žilica je spregledala dejstvo, da trole do zoo-ja vozijo le od… Maja naprej! Torej sva se v živalski vrt podala tri dni pred prvim majem in brez avtomobila. Brihtno Darja. Ker moja pamet ni vedela niti katero je najbližje postajališče, sva se od centra do tja odpravila kar peš. Uspelo nama je kljub mojim švohotnim nožnim zmogljivostim, kljub njegovemu jamranju nad mojo superorganizacijo in nesigurnostjo v pravilnost najine smeri. Uspelo nama je tudi peturno poskakovanje po živalskem vrtu. Uspelo je predvsem njemu – kljub mojemu vreščanju ob pogledu na puhaste male zverinice, kljub mojemu zgražanju nad neprivlačnostjo lesnih ščurkov (v bistvu niti nisem nobenega videla), kljub mojemu navdušenju nad vietnamskimi pujski (moja žlahta menda?) in sploh-ne-razočaranju nad tem, da ne vidiva risa. Uspelo mu je kljub mojemu vztrajanju, da morava nujno it pogledat dolgočasne gamse, uspelo mu je kljub mojemu petnajstminutnemu nepremičnemu zretju v Gango, kljub mojemu vzdihovanju ob vragolijah morskega leva, in kljub mojemu vpitju “slikaj meee” ob vsakemu kipcu živalice, ki je bila postavljena na razpotju. Kako grozno pametovala sem o tem, da sem vesela, da sem končno prišla do zoo-ja (čeprav poznam vse potke – ok, vsaj mislila sem tako – že na pamet) in da vem, da je tudi on poln vzhičenosti, vendar to le skriva pod njegovim mačo-oklepom in da si mora priznat, da je vse tole prav lušten in malo drugačen sprehod. Njegove reakcije na moje blebetanje? “Tih bod'”:). Pa sem utihnila… Za nekaj sekund:D – tako kot bom tudi takoj zdaj:):

In nagradno vprašanje se glasi: Who’s the winner? Žival, ki odgovori pravilno, dobi… Nič drugega kot… Vietnamskega prašička seveda!

oink

VS.

vs.

vs.

Zame je zmagovalec vsekakor tale (desetdnevni?) pšanc:

Ko sem se odločila, da sem dobila svojo dozo sladkorja ob pogledu na vse tiste uboge cukre, sva odpujsala nazaj proti njegovemu stanovanju (z MOJIM instinktom sva tudi odkrila skoraj najbližje avtobusno postajališče:P), kjer sva brez besed mrknila za tri ure, zamudila vlak in…

– TO BE CONTINUED –

[photo by Matic]

[razen Njegove. Brez skrbi, da sem požela milijon kritik na mojo fototalentiranost]

Join the Conversation

5 Comments

  1. Predvidevam, da v nadaljevanju sledi opis Ladies night III iz naslova? 🙂 Ali je slednji le simbolične narave hehe? 🙂

    Lepe fotke, tudi tvoja – tista v senci z rokami? Super, ne vem kaj bi bilo za kritizirati 🙂

  2. @n. – opis ladies night sledi še ja:D, ampak je toliko za napisat (ne le o tem), da se mi včeraj zvečer pa res ni dalo:D

    Glede moje slikce in fototalentiranosti je pa tkole – če ti obvladaš fotografijo, imaš superprofesionalni fotoaparat (torej ne za amaterje kot sem jaz) in zraven dobiš mene, ki želi ne-slabo fotografirat s tem fotoaparatom… Potem izgubiš živce:D Verjetno bi ti postalo slabo, če bi videla ostale fotke. Pa ta sličica je še luštno obrezana, tako da vsaj približno lepo zgleda:D

    Ah, še vedno raje ostajam pri svojem dobrem starem olympusu na funkciji “avtomatsko”:D

    @samosvoja – si že rekla ja, da naj bi se v ponedeljek srečali:P. Je bil superlep dan:) – obvezno si je treba izbrat tak dan, kakršen je bil ta:) (so se pa meni tudi smilile živalce, še posebej levčki v kletkah pa tisti pšančki pod lučkami pa slon pa… ah, vsi – jim mora bit skrajno dolgočasno bit tam).

  3. ja sej js sem hotla it v zoo, sam je bla vecina proti – lubek, mami in tamal, tko da nasledic bo obvelala moja. 😉

    pa se mogoc srecamo kdaj drugic 😉

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: