Mojca.

MojčiBombonči. Moja in Naša šugar, sončni sladkorček, pogled katerega te v trenutku spremeni v tolsto rumeno liziko.

Mojca je po skupnem žuljenju tistih ekonomskih klopi (točno tistih ta srednješolskih 😛), postala edina moja FF-company v študijskem letu 2006 (drugi del leta, torej 2007 – ne vemo kam je ušel) in priznati moram, da sem ljubosumna, ker je postala Katjušin drugi Jaz na FOV! No, ampak ker je naša vez premočna, da bi jo kakeršnekoli nestimulativne razmere lahko razscefrale, nas je usoda združila v eno veliko Štiriperesno deteljico (o, seveda. Tudi Tina je zraven!).

Mojci pripada tisti privilegij, ki ga premorejo le redki – svoje srce enakomerno deli na vse štiri konce (Katjuša: “a jz je pa ne :P” – vađajna: “ne”), ne glede na trenja, ki se pojavijo od časa do časa .

Čudno, ampak ima natanko dve roki! V eni nosi diktatorsko palico, ki jo uspešno vihti v boju proti Katjušini lenobi, v drugi pa nosi oljčno vejico, ki ji pomaga ohranjati mir v Njenem krdelu treh kokošk, polnem nasprotij. V prostem času rada prebuta vsakogar, ki si kakorkoli drzne slabo vplivati na njeno utopično idejo o prijateljstvu, ki je za razliko od ostalih utopij – uresničljiva in URESNIČENA – tu po njeni zaslugi ne obstaja nobena hierarhija, vsi drugačni in enakopravni je njen moto! Wait… kje smo že omenjali diktatorja? Vseeno bi se brez nje Katjuša in Tina borili kot zveri za prevlado nad nemočnim piščetom (beri: nad Menoj).

Nad ustnico ima uhan (Katjuša je utrpela grozne travme, ker je bila prisiljena poslušati Mojčine strašne bolečine ob menjavanju železja (!?)). Le-tega bi si želela tudi v popku – in ga je tudi imela! Dvakrat! Pa so ga sami od sebe ven izruvali mikroskopsko majhni vesoljčki, ki stražijo njen popek.

Njen fetiš: hrbet. Hrbet sem in Hrbet tja in Hrbet čisto povsod! Lep, moški, neporaščen, širok, močan, Ashton Kutcher in Chuck Norris. Pravi, da je vse umkovito. V Bufu najraje je makarončke s feta sirom, mesa se, če ga ne pripravi sama, ne dotakne.

In, citiram; Katjuša pravi:

Aja pa še “pa ne upaš scena”. Najprej je blo tko, da je rekla, da bi najraj povozila ene mame pa sem rekla “pa ne upaš” pa je rekla, da je to nerealno, pol je pa rekla, da psa tud ne, ker pes ma karakter in pol sva se odločile za mačka, ker je žmoht brez karakterja!

Em… Kaj je žmoht? “tko kot npr. smrklj, k je tak lepljiv, žmohtn pač” – okej, vse jasno. (((EDIT: žmohtne so tudi Mojčine oke, vedno in še kakšno uro po tem, ko vstane – pa če je naspana ali not)))

Mojca, ob tvoji mednarodni polnoletnosti Ti želim čimveč žmohtnih trenutkov na cesti! Pa seveda Mojo, Katjušino in Tinino prisotnost, ki ti bo dajala smisel življenja Vedno!

Vse najboljše Bombončiii – Lupčka na tvojega nosa: * – od vseh nas! Ljubimo teee!

(((post je sestavljen z veliko mero Katjušine pomoči, kajti edino njej se je uspelo z vso svojo ogromnostjo vtišati v Mojčino življenje; Tina je nadzirala vsako besedo, da le ni bilo kaj narobe izrečenega, zasluge za približno smiselno skupaj spravljen ‘opis’ pa seveda pripadajo samo Meni:P)))

Join the Conversation

7 Comments

  1. oooo prva sm vidlaaaa:) darja tenkju tenkju, zdele sm se do solz nasmejala,
    tenkju tenkju, ooo kok lepooo:)
    ooo čustvaa:)

  2. oh, kr pozabla sm napisat da sm to jst, mogoče sem v teh zgodnjih urah že preveč pod vplivom dveh kapljic OH spojin:)

  3. hehe tale post je biu pa noro dober :), najbolša je bla una: so ga zruval vesoljčki k stražijo njen popek :)!! respect 🙂

    drugač pa tut z moje strani vse najboljše 🙂

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: