Pirh

Vsak pirh zase pravi, da sem danes…

  • vesela, ker sem včeraj končno spet prišla do mirnega večera,
  • razjarjena, ker me je “The One Who Must Not Be Named” označila za nesramno, ker se mi ni dalo zvečer ven*** (<- zvezdice naj bi predstavljale opombo:P, ker so tri, je opomba še posebej dolga),
  • entuziastična, ker se bo dragi kmalu vrnil z njegovega super boardanja v Franciji (sicer pojma nimam ali bo to jutri ali v ponedeljek?)
  • muzajoča se, ker moj preljubi oče obmetava mojega – nič hudega slutečega – mačkona z bolhami
  • depresivna ob pogledu skozi okno (neizmerno me potre dež, razen, če mi posebej ne paše – menda povsod drugje pada sneg?)

Poleg tega:

  • moja ušesna stremenca, nakovalca in kladivca bodo vsak trenutek doživela orgazem ob poslušanju Rolling Stonesov
  • nobenega posebnega pointa ne vidim več v pobarvanih jajcih (že nekaj let ne), ampak se mi vseeno zdi lušten običaj (to pa seveda je en point tega?)
  • sram me je, ker je tista fotografija na kškjevi strani tako obupna (o čem da fak sem razmišljala, da sem se sploh hotla slikat??)
  • bi se morala učit. Obljubila sem, da začnem… Včeraj. Pa ni šlooo!

In to je to. Pa še mnogo…

***najprej naj pomete pred svojim pragom oz. – še boljše – na svojem zmešanem podstrešju in naj dobro premisli kdo ima po pol leta poniknjenosti v ljubljansko podtalnico čas za prijatelje (tako imenovane)! Argh – če pa česa ne prenesem pa ne prenesem neutemeljenih očitkov in prenašanja lastnih napak in frustracij na druge (v tem primeru Name). Sita sem je. Prekleto sem je sita. Komurkoliže bi rekla, da se mi ne ljubi ven – nihče me ne bi obtoževal ničesar, ampak ona… Seveda bo rekla, da to sploh ni res, ker nikomur niti ne bi rekla, da se mi nekaj ne da, ampak čakaj malo… Kako veš? Že nekaj časa me ne poznaš več (če si me sploh kdaj). Če se že vidimo tisto enkrat na mesec, govoriš le o denarju, motorjih in avtomobilih. Res super zanimive teme, ki bi po tvojem morale postati tudi moj smisel življenja. ///zanimivo se je tretja oseba spremenila v drugo:))///

Join the Conversation

4 Comments

  1. Najbolj sem se zapičla v opombo, ker bi tako osebo res najraje v tri krasne poslala.. Matr a res ljudje nimajo svojega življenja, da se morajo vtikati v tuja? Zakaj nisi šla ven je čisto tvoja in samo tvoja stvar.. Pa magari, da nisi šla ven zato ker ob si hotela ob 10ih zvečer že spat 🙂

  2. ANE! 😀

    Zarad te bejbe sem že tolk živcev prekurla, da konc… In kaj se je zgodilo par uric nazaj? Kljub temu, da je šla včeraj zvečer s kolegico ven in smo bile danes vse tri zmenjene že 14dni, da gremo ven in jaz nisem imela nobenega namena zaj**at, se ona lepo odpelje k fantu in nama pošlje opravičilo, da danes ne bo šlo… Tolk o nesramnosti. Niti v faco nama ni upala tega povedat pa čeprav smo se vidle dons… Grrr!

    (in jaz izpadem špeckahla tukaj gor:P)

  3. O grdo! Jaz bi kar pike dobila :)100% bi ji en grozilen sms poslala in ji odvzela častni naziv “prijateljice”..

    Saj nisem tako grozna, do prijateljic, ampak vseeno bi pričakovala, da vsaj osebno (ali po telefonu) pove, da je ne bo in zakaj je ne bo.. Res grrrrrr…

  4. Ma jaz pike dobivam že nekaj let skupaj in ja… že davno je zgubila status kolegice pri meni, ampak to je eden tistih ljubdi, ki se ti prilima v življenje in potem se nikakor noče odlimat stran… Jaz sem pa tudi taka bolj neodločna oseba kar se tega tiče… :/

    Se niti ne gre zato, da mi je sporočila prek sms.a, ampak zaradi tistega principa, ker mi je v petek zvečer tako očitala, da ne grem ven, sama pa je v soboto naredila točno isto…

    Ah, v tem času sem se nekako že navadila in se samo še smejim temu, čeprav me kakšna stvar še vseeno totally razpiz** – pa tud jz nism grozna prijateljica! 😛

    (:))

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: