lost in… – wait… where?

Pripetila se je manjša sprememba, povsem nepričakovano, povsem nezaželjeno in predvsem smešno. Te štorije ne bom razlagala Vesolju… ((Gospodinjeee, mojeee, končnooo… (se čez slabo urico vrnem:D)…)) No, te štorije ne bom razlagala Vesolju, ampak jo bom razložila vsakemu posamezniku, ki me bo lepo prosil za to (vključno s ponudbo jaffa piškotov in enega velikega muffina, ki ga bo šel iskat v London, ker mi Matic pač ni nobenega prinesel in ker mi Tina nekaj časa nazaj ni privoščila niti enega!… btw – Tina? Are you still alive?). Dejstvo je, da lostinuniverse ne obstaja več. Očitno nisem več Izgubljena v Vesolju, ampak se je Vesolje preselilo vame, tako da je postalo samo Moje in je posledično Vesolje izgubljeno v Meni (I did it! I did it!:P).

Torej, zaenkrat sporočam samo to.

Pa tudi to bi še rada sporočila… Se ne morem upret… Tako zelo sem izbruhnila v jok! Tako zelo! In to takoj zatem, ko sem prišla iz kabineta 520! In ne zato, ker me je profesor nenormalno prijazno in nenormalno hitro odslovil in ne zato, ker sem doživela psihično blokado in nisem znala izdavit nič drugega kot bistrega »am!« pa ne zato, ker drug teden še ne bom uživala počitnic, ampak samo zato, ker je popustil tisti ventil, ki je zadrževal ta najbolj nervozen pritisk na svetu! Če me razumete… Čisto na kratko povedano – ruknila sem izpit:).

– izgubljena v Levinasu:) – wanna be! 😀 (photo by Matic na kosilcu v Parmi, urico pred mojo katastrofo. –

Sporočila bi še ogromno stvari, toliko tu mač zadev se mi potepa po glavi. Od tega, da želim mir na svetu (okej… zaenkrat še ne bi odpirala tega problema, mi je še vseeno:)) pa do tega, da se totalno nasršenim, če na troli slišim babico, ki to še ni, kako na ves glas udriha čez mladino, ki ne odstopi sedeža starejšim. Še bolj meninažuljstopiti so pa situacije, ko je ceeela trola prazna, ampak tista babica se bo vseeno zapičila vate in svoji sosedi govorila o nespoštovanju današnje mularije (gledala bo tebe, ne nje). Doh, naj raje razmisli o njenem skrajno nevljudnem obnašanju – vtikanju v življenje neznanega bitja, ki bi morebiti imelo celo težave s fizičnim zdravjem?!

Join the Conversation

4 Comments

  1. spet ti jst pišem komentar (se ne morem upret temu:)
    kabinet je bil 514-mah mau te zafrkavam s tako banlno stvarjo:) drugače te pa čist razumem kaj si doživljala (pa drugi tut razumejo), ker je moja nervoza dobesedno pobarvala kožo z barvo 412 rdečo, pa res se mi zamal zdi ker smo se res učil! če se ne bi pol bi blo upravičeno, tko pa preprosto in zakomplicirano NI FER!!! zdj je pa problem še v visu.a si se že probala prjavt na 16.? sj ne gre, ker naš dragi edi ni še zaključu roka al nekj tko. in kaj bomo zj??? prou mau razmišljam da bi se pobarvala spet, da se mi mau ventil odpre…k pa ti misliš?

  2. aja pa še nekj….mene tut komadno razpizdijo tele bakice na trolah, k se cela trola mora dobesedno okol njih vrtet!mislm…get a life and shut up!:)

  3. joj kolk sm jz vedno vesela tvojga strinjanja z mano :D…

    ja drugač sm pa jz tud razmišljala o teli prijavi – ampak če se ne da, se ne da. itak je ustni aveš in mislm, da on itak nima nobenga seznama (razn tistga, k smo se po številkah razporedil)… Tko da če se ne da, se pač ne da. Edi itak nč ne da na tele internetne roke:), sej veš, da še sam ni vedu kdaj mamo izpit:))

  4. gad demt, očitno sm mal živčna, ker skoz ponavljam “če se ne da, se pač ne da”… na konc bom pa pr četrtmu roku, k še zmer nam izpita nardila, govorila “če ne gre, pač ne gre”:)

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: