ko pade cuker

in ko imaš vse, kar si načrtoval za ta dan, opravljeno. V tebi naj bi bilo lahko le zadovoljstvo… AMPAK PRI MENI GA NIII. Iščem cuker. Ko ga dobim, iščem sol. Eeehja. Vsega sem sita pa še vseeno iščem eno zadovoljitev. Misli imam popolnoma urejene – tako zelo, da se nimam nad čim pritoževat. Kar je precej redek pojav pri meni. Mirna sem, neobremenjena. Pa še vedno iščem nekaj s čimer bi… KVAČKALA. Sem brez problemov, posledično sem tudi brez… Vađajna-jezika. Ostane mi le blebetanje v prazno…

Svetujem Nikomahovo etiko (Aristotel). Zakaj? Ker mi branje le-te ne sede in kot bivša študentka filozofije bi jo morala požret v eni uri pa jo žvečim že od srede… In nikamor ne pridem. Bivša sem namreč z razlogom, a se ne zdi?

A! Vem kaj mi manjka. En kraj za znoret. En kraj, kjer bi bile še te NEmisli na odklopu. Žal bom obtičala v najbolj zakotnem kraju na svetu, ker:

  • je ena na šihtu (je rekla, da ima raje nočno kot pa da bi zjutraj vstala)
  • je eden na drugem koncu Slovenije (in sem popolnoma sama kriva, ker me ni zraven)
  • je najpomembnejša prekinila druženje z mano in kruhki! (ne morem verjet, da si je izmislila tak banalen izgovor kot so mastni lasje!?)
  • sem brez izpita
  • sem taka lenoba, da se mi ubistvu ne bi dalo nikamor premaknit ta trenutek – me je vsa zagnanost za divjanje minila… Verjetno, ker ne poslušam več tistega naspidiranega komada “feel it in your kiss, and i can see it in the stars, i don’t believe in magic but i know just who you are“, ki mi gre sicer v splošnem precej na živce.

Očitno me pirat s Karibov čaka.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: