Nervous Breakdown!

A, a, A! It’s been a bad END OF THE day. Za znoret.

Goveda, govna, gnoji. Razjarjena sem na mačka. ((Pa na tisto, ki bi jo najraje katapultirala na drug planet, kjer ne bi bilo žive duše, ki bi jo živcirala)). Preprosto za popizdit. Pridem domov. Mačka nikjer – že zdavnaj prekoračila Horo Legalis… Joj, jo bom tepla. Par dni me ni doma pa si že dovoli vse – lumpat pa spat drugje. Punca še ni polnoletna, punca še ni sterilizirana, da bi si taka uživaška dejanja lahko privoščila. In bog ne daj (o tem drugič), da se sploh ne bi več prikazala domov. Obljubim, da ne bo dobila hausaresta.

In takoj, ko pridem domov, še tak pozdrav:
–h: oj. zutrej sem te klicala.prej sem te 2x klicala… niti pokličeš ne
-V: ou, helou tu ju tu
–h: zakaj nisi nazaj poklicala

Pa nič drugega. Ja đizs krajst. Kje pa je “in kako si se kej mela?”? A, že vem. Potiho, za mojim hrbtom: “kva je pa delala tm? Oh, komi čakam, da gresta narazen, da mu povem tist kar mislm.” V bistvu namesto tega poslušam kako drag kombinezon ima ta in ta, kdo ima porša, kje ima kdo postavljen vikend. Res stvari, ki me noro zanimajo.

Ne, ni mi potrebno imet takih ljudi okoli sebe. Pa jih vseeno imam in ne da se jih znebit, niti nimam (več) živcev za kaj takega.

Pa ne da to objavljam javno. I don’t care. Zakaj tega ne povem na glas? Uf, je bilo že prevečkrat in ne zaleže.
Ne bom spala. Pa še dojela sem zakaj sem še razjarjena. Ker se moram matrat 60minut, da mi pusti eno prazno vrstico!!

Kdaj resnično tolčem same nesmisle. Nesmisle, ki so smiselni samo v moji glavi.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: