Sindrom named Pi & eM

Zoprna sem. Sitna. Razdražljiva. In na tak način opazim mnogo stvari, ki me motijo. Preveč jih je. Že enajstič danes si vrtim The Story Of Hurricane Carter, če pa ne, pa samo strmim nižje v desni kot monitorja, kjer pričakujem oblaček v katerem piše “Download Complete” – tega in tega dela te in te nanizanke pač. Da bi si pogledala kakšen poučen documentary muvi? Očitno ne. Bi, če bi mi kdo pred nos postavil vrečko krančipsa, ki je paprika, ki je X-cut.

. . . In nekaj detajlov IZ mojega vserazpoloženja, superzoprnega:

  • pojedla bi še eno konzervo ananananasovega kompota plus pomarančno torto, edino dobro torto v cukrarni, katero so verjetno ukinili iz prodaje, ker je bila predobra za vađajnina usta. Pričakovano. Pa nekaj čokoladnega.
  • nihče, ampak res nihče, mi ne bo zbil mojega prepričanja o najlepotah moje sobe. Helou? In od kdaj se fantje ozirajo na to kakšno posteljico imajo deklice? Važno, da je na postelji ena huda miška, ki jo imajo po možnosti še radi. (ja, je zraslo na špinačniku moje đajant prijateljice – da je groza pripeljat fanta v ne-po-najnovejši modi opremljeno sobo).
  • prekleti komarji, komarke – krvosesi v glavnem. Kolena, rit, po novem tudi ramena, čelo… Vse je popikano, predvsem pa srbeče. Sploh pa povišana motivacija za to, da bi izkoreninila vso komarčevsko vrsto (bi se naravno ravnovesje sploh porušilo??), če ne pa vsaj za en povraten pik. Jaj, če bi bili večji, bi se jih sicer bala, ampak bi jih v takih trenutkih tudi tako mastno ugriznila, potem pa še polila z njihovo srbečo snovjo, ki bi jo prej iztisnila iz njihovih rolčkov oz. karkoli že je tisto na njihovih nosovih, če tisto je nos… kljun?

Jak, nagravžno.
  • uri infekt, vnetje mehurja po slovensko. Najbolj trapasta stvar EVER. Dve kapljici ven, peče za znoret, čez pet minut ponovimo vajo. Kdor tega ne doživlja, si ne more predstavljat neudobnosti in nezaželjenosti tega pojava, zato v teh “situacijah” sovražim pametovanje, še posebej v smislu – ah, pretiravaš; ah, smešna si, najbolj pa POPIZDIM (grd izraz, my apology) ob “ne bod(‘) živčna”.

No, seveda pa me v dobro voljo in stran od mojih (sicer mini) problemov spravijo ljudje s katerimi sem bolj redko v kontaktih (beri: nekajkrat na mesec). Nadvse me razveseljujejo na novo sklenjene ljubezni in nadaljevanja le-teh. Bi kar na glas zatulila kaj vse vem, ker sem tako zelo vesela, ampak ne smem.

cmočka*

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: